Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (426-450)


  1.      grezílo  -a s (í) 1. teh. vrvica z utežjo za določanje navpične lege: z grezilom je ugotavljal navpičnost stene 2. geod., navadno v zvezi sondno grezilo priprava iz vrvi z merilom in kovinske uteži za merjenje vodnih globin: spustiti, vreči sondno grezilo ♪
  2.      grezíti se  -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. strmo, navpično se spuščati: od vrha gore se je gladko grezila severna stena / za njim se je grezila temna globina ♪
  3.      gréznat  -a -o prid. (ẹ̑) redko razmočen, močviren: greznat travnik; voda se je nabirala na greznatih tleh ♪
  4.      gréznica  -e ž (ẹ̑) obzidana, pokrita jama za zbiranje fekalij: izprazniti greznico; uredil je greznico in gnojišče; smrad iz greznic ♪
  5.      grézničar  -ja m (ẹ̑) delavec, ki čisti greznice ♪
  6.      grézničen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greznico: greznične stene / greznična jama greznica ♪
  7.      grézniški  -a -o (ẹ̑) pridevnik od greznica: grezniška nesnaga ♪
  8.      grézniti  -em nedov. (ẹ́ ẹ̑) pogrezati se, toniti: grezne v blatu / vedno bolj je blodil in greznil v temi in zmotah ♪
  9.      grezovína  -e ž (í) redko razmočen, močviren svet: spremeniti grezovino v rodovitno zemljo ♪
  10.      grézovka  -e ž (ẹ̄) bot. močvirska rastlina z rumeno zelenimi cveti v grozdu, Liparis loeselii ♪
  11.      grež  -a tudi grège -ea [gréž] m (ẹ̑) tekst. nesukana preja iz zelo dolgih vlaken naravne svile ♪
  12.      gŕgavec  tudi grgávec -vca m (ŕ; ȃ) zgornji razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo: opičji grgavec ♦ zool. spodnji grgavec organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi ♪
  13.      grgljánje  -a s (ȃ) glagolnik od grgljati: slišalo se je grgljanje vode ♪
  14.      grgljáti  -ám nedov. (á ȃ) redko grgrati: dete je sesalo prst in grgljalo / izpod skale grglja voda ♪
  15.      grgòt  -ôta m (ȍ ó) redko grgranje: grgot potoka ♪
  16.      grgotáti  -ám nedov. (á ȃ) redko 1. grgrati: ni mogel govoriti, samo grgotal je; brezoseb. v grlu ji je grgotalo 2. gruliti: nad njim so grgotale grlice ♪
  17.      grgotàv  -áva -o prid. (ȁ á) redko grgrav: zapel je z grgotavim glasom ♪
  18.      grgránje  -a s (ȃ) glagolnik od grgrati: slišalo se je grgranje in hropenje ranjencev; grgranje v grlu, v prsih / grgranje in klokotanje vode / tekočina za grgranje ♪
  19.      grgráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. dajati kratke, pretrgane glasove iz grla: bolnik stoka in grgra; dojenček zadovoljno grgra; brezoseb. starcu je grgralo v grlu ∙ ekspr. v jezi je nekaj grgral nerazločno govoril // dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu grgra voda / voda grgra med skalami grgrajoč teče 2. zadrževati in premikati tekočino v grlu z izdihavanjem zraka: grgrati raztopino hipermangana / pog. grgrati kamilice grgráje: grgraje sopsti grgrajóč -a -e: grgrajoči glasovi; grgrajoč smeh; grgrajoč vrtinec ♪
  20.      grgràv  -áva -o prid. (ȁ á) podoben grgranju: grgrav glas ♪
  21.      grgrávec  -vca m (ȃ) redko zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo ♪
  22.      grgútati  -am nedov. (ū) redko gruliti: v veži grgutajo grlice ♪
  23.      gríč  -a m (í) nižji hrib: hiša stoji na griču; pogled z nizkega, z zelenega griča / pesn. vinski griči z vinogradi / star. naglo je stopal v grič navkreber, navzgor ♪
  24.      gríča  -e ž (ȋ) nar. zahodno bodičasta lupina okrog ploda; ježica: bukova, kostanjeva griča ♪
  25.      gríčast  -a -o prid. (í) gričevnat: razgledoval se je po gričasti deželi ♪

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA