Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (3.869-3.893)



  1.      harmóničen  -čna -o prid. (ọ́) ubran, skladen: harmonične barve; harmonična celota / harmonični odnosi; harmonično sožitje narodov / harmoničen človek; harmonična osebnost / harmoničen razvoj otroka / harmonična spremljava; harmonične značilnosti skladbe ◊ agr. harmonična prehrana prehrana, ki vsebuje vse potrebne snovi za zdrav razvoj organizma; fiz. harmonično nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga, sinusno nihanje; mat. harmonična vrsta vrsta recipročnih vrednosti naravnih števil; muz. harmonična lestvica molova lestvica z zvišano sedmo stopnjo harmónično prisl.: harmonično grajeno telo; harmonično razvita osebnost; harmonično sodelovati
  2.      harmónij  -a m (ọ́) orglam podobno glasbilo s kovinskimi jezički namesto piščali: igrati (na) harmonij
  3.      harmónika  -e ž (ọ́) 1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglicemuz. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo // pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju 2. muz. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika
  4.      harmónikar  -ja m (ọ́) kdor igra (na) harmoniko: harmonikar je zaigral polko
  5.      harmónikarica  -e ž (ọ́) ženska, ki igra (na) harmoniko
  6.      harmoníst  -a m () 1. kdor igra (na) harmonij: virtuozen harmonist 2. muz. harmonizator: pesem je harmoniziral izkušen harmonist
  7.      hárpa  -e ž () knjiž. harfa: igrati na harpo
  8.      hárpija  in harpíja -e ž (á; ) 1. nav. mn., v grški mitologiji bitje z žensko glavo in trupom jastreba: harpije so ugrabljale ljudi in jih izročale erinijam 2. knjiž., slabš. hudoben, grabežljiv človek, zlasti ženska: stari harpiji sta razgrabili njegovo zapuščino ◊ zool. velika ptica ujeda, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike, Harpya harpya
  9.      hávba  -e ž () 1. pog. priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna kapa: sedeti pod havbo / frizerska havba 2. žarg. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor, pokrov: izstopil je in dvignil havbo 3. nar. avba: havba se ji lepo prilega
  10.      hávbičen  -čna -o prid. () nanašajoč se na havbico: havbična cev / havbična granata / havbična baterija
  11.      hazárd  -a m () igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard
  12.      hazárden  -dna -o prid. () nanašajoč se na hazard: hazardna igra / hazardna odločitev
  13.      hazardêr  -ja m () kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder; strasten hazarder; pren., ekspr. politični hazarder
  14.      hazardíranje  -a s () glagolnik od hazardirati: pri hazardiranju so se igralci sprli / hazardiranje na borzi, v politiki
  15.      hazardírati  -am nedov. () igrati hazard: hazardirati za visoke vsote; hazardiral je po igralnicah raznih letovišč; pren., ekspr. hazardirati v politiki
  16.      hazéna  -e ž (ẹ̑) šport., nekdaj rokometu podobna igra za ženske: igrati hazeno
  17.      hazenášica  -e ž (á) šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno
  18.      hedónik  -a m (ọ́) pristaš hedonizma: grški hedoniki / bil je dobrodušen, veseljaški hedonik
  19.      hegemón  -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila // pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik
  20.      héj  in hèj medm. (ẹ̑; ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: hej, vidva, stopita sem! hej, prijatelj, kam pa kam? 2. izraža veselje, razigranost: hej, to bo veselje 3. nar., klic volu naprej!: hej, lisec
  21.      héja  medm. (ẹ̑) 1. izraža opozorilo, spodbudo: heja, za menoj! 2. izraža veselje, razigranost: heja, to bo veselo / heja hoj
  22.      héjsa  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: hejsa, proč z žalostjo
  23.      héjsasa  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: zime je konec, hejsasa
  24.      hekatómba  -e ž (ọ̑) 1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo 2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev
  25.      héktolítrski  -a -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na hektoliter: hektolitrska posoda ♦ agr. hektolitrska teža žita teža stotih litrov žita

   3.744 3.769 3.794 3.819 3.844 3.869 3.894 3.919 3.944 3.969  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA