Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (3.844-3.868)


  1.      gúliti  -im nedov., gúlila in gulíla (ú) 1. obrabljati, načenjati površino s premikanjem sem in tja po njej: poglej, kako guliš obleko na komolcih; s hrbti so gulili zid / ekspr. otrok sedi na peči in guli palec grize, sesa ∙ pog. guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. kar naprej guli isto obleko nosi, ima ♦ lov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico 2. slabš. izkoriščati, odirati: gulili so jih z davki; tlačane so neusmiljeno gulili gúliti se žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja: spet se guli zgodovino / ekspr. gulita se za izpit učita se, študirata ♪
  2.      gúma  -e ž (ȗ) 1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: proizvajati gumo; prevleči z gumo; mehka guma; industrija gume; igrače, tla iz gume / sintetična, umetna guma / penasta guma zelo elastična, luknjičava sintetična snov; surova guma kavčuk 2. izdelek iz te snovi: tesnilna guma za ekonom lonec; gorski čevlji z rebrasto gumo z rebrastimi gumijastimi podplati // obroč iz te snovi za na kolo vozila, plašč: kupiti nove gume; zamenjati gume pri avtomobilu / avtomobilska guma; zimske gume globoko narezane; guma za motor, za kolo 3. med. bula, značilna za tretji stadij sifilisa: pojavitev gum ♪
  3.      gumóza  -e ž (ọ̑) agr. izcejanje smole pri koščičastem sadnem drevju; smolika ♪
  4.      gúslar  -ja m (ȗ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudski pevec, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na gusle: slepi guslar; poslušati pesmi guslarjev ♪
  5.      gúsle  -sel ž mn. (ȗ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudsko glasbilo z eno struno in močno upognjenim lokom: igrati na gusle; pevec z guslami ♪
  6.      h  [há in hǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, h hája tudi h-ja (ā; ǝ̏) deveta črka slovenske abecede: mali h // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: onemitev haja ◊ lingv. grlni h ki se tvori z rahlo priporo h neskl. pril. deveti po vrsti: odstavek h ◊ muz. ton h ton na sedmi stopnji C-durove lestvice; H-dur durov tonovski način s petimi višaji; h-mol molov tonovski način z dvema višajema; šah. kmet na h-liniji v osmi navpični vrsti z leve strani; voj. H bomba hidrogenska bomba ♪
  7.      hábitus  -a m (ȃ) knjiž. telesne in duševne lastnosti, značilnosti: s počitnic se je vrnil s popolnoma novim habitusom; telesni in duševni habitus mladih; pren. habitus naše gledališke kulture ◊ agr. celotna zunanja oblika rastline, živali; med. zunanjost in drža telesa ♪
  8.      hád  -a m (ȃ) v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi, podzemlje ♪
  9.      hàj  medm. (ȁ) 1. izraža veselje, razigranost; hej: haj, to je ples 2. izraža opozorilo: haj, pridi ven ♪
  10.      hàjdi  in hàjd -te medm. (ȁ) pog. hitro!, pojdi!: opravil si, zdaj pa - hajdi! hajdi, gremo! ♪
  11.      hají hajó  medm. (ȋ-ọ̑) izraža veselje, razigranost: haji hajo, pust je! ♪
  12.      hájlovec  -vca m (ȃ) pog., slabš., pri nacistih kdor (rad) pozdravlja s heil: zagrizen nemškutar in hajlovec ♪
  13.      hájsasa  medm. (ȃ) izraža veselje, razigranost; hejsasa: le veselo, hajsasa ♪
  14.      hála  -e ž (á) 1. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: podrla se je streha nad tovarniško halo; športna hala; konstrukcija za veliko halo / kinematografsko podjetje je zgradilo novo halo s tisoč sedeži dvorano / v daljavi je videl pristaniške hale 2. redko avla: hotelska hala ♪
  15.      hálf  -a m (ȃ) žarg., šport. igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu; krilec: desni, levi half ♪
  16.      hálja  -e ž (á) plašču podobno ohlapno, navadno zaščitno vrhnje oblačilo: nositi, zapeti haljo; ogrniti si haljo; oblečen v haljo / bolniška, delovna, šolska halja; domača halja za nošenje doma, v stanovanju; jutranja halja / meniška, samostanska halja kuta; pren., ekspr. planine so zavite v meglene halje ♪
  17.      hálma  -e ž (ȃ) igr. družabna igra na šahovnici podobni plošči, pri kateri mora igralec spraviti svoje figure v nasprotnikov vogal: igrati halmo ♪
  18.      hàm  medm. (ȁ) otr. izraža nagel prijem z usti: zine in — ham, češnje ni več / jej, ham ham / pes te bo ham ugriznil; pojedel ♪
  19.      hámati  -am nedov. (ȃ) otr. jesti, gristi: le pridno hamaj ♪
  20.      handicap  tudi hendikep -a [hêndikep] m (ȇ) šport., pri nekaterih tekmovanjih izenačenje možnosti za zmago, tako da dobi na začetku tekmovanja močnejši tekmovalec težje pogoje: pristati na handicap; tekmovati po pravilih handicapa // publ. kar spravi koga v neenak, slabši položaj: izključitev igralca je bila za naše moštvo precejšen handicap; kolektivu tovarne je kljub vsem handicapom uspelo osvojiti svetovni trg; neskl. pril.: handicap tekma, vožnja ♪
  21.      hárfa  -e ž (ȃ) glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok: harfa zveni; igrati harfo / harfa v orkestru / individualen pouk harfe ◊ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; muz. Eolova harfa nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke ♪
  22.      harfíst  -a m (ȋ) kdor igra harfo: nastop harfista ♪
  23.      harfístka  -e ž (ȋ) ženska, ki igra harfo: orkester ima izvrstno harfistko ♪
  24.      hárita  -e ž (ȃ) v grški mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti in miline ♪
  25.      harlekináda  -e ž (ȃ) gled. šaljiva igra ali šaljiv prizor s harlekinom: uprizoriti harlekinado; italijanska harlekinada ♪

   3.719 3.744 3.769 3.794 3.819 3.844 3.869 3.894 3.919 3.944  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA