Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (3.369-3.393)


  1.      epigenétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na epigenezo: epigenetski razvoj ♦ geogr. epigenetska dolina tesna dolina, ki jo je izdolbla reka, ko se je skozi lastno naplavino zajedla v odpornejšo osnovo ♪
  2.      epitáf  -a m (ȃ) knjiž. besedilo mrtvemu na nagrobniku; nagrobni napis: prebiral je epitafe na pokopališču / pesnik si je sam napisal epitaf; Župančičev epitaf na grobnici narodnih herojev // nagrobnik z napisom: epitafi, vzidani v steno ♪
  3.      epíteton  -a in -eta m, mn. epíteti tudi epíteta s (ȋ) lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek: v knjigi so pogosti baročno nabrekli epiteti; kopičenje epitetov otežuje dikcijo; pren. skoraj obvezni epiteton za vse nove vlade je, da so revolucionarne, progresivne ♪
  4.      epizóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epizodo: nastopiti v epizodnem prizoru; epizodni vložki v romanu // knjiž. postranski, nepomemben, obroben: epizodna oseba; igralec nastopa samo v epizodnih vlogah / boj partizanskih odredov ni imel epizodnega značaja; epizodno dogajanje ♪
  5.      epizodíst  -a m (ȋ) gled. igralec, ki igra epizodne vloge: pri novi predstavi so najbolj uspeli nekateri epizodisti; igralec epizodist ♪
  6.      eponím  -a m (ȋ) pri Asircih in starih Grkih najvišji uradnik, po katerem se imenuje leto, za katero je izvoljen: seznam eponimov ♪
  7.      epopéja  -e ž (ẹ̑) 1. nav. vznes. ep, zlasti obsežnejši ali junaški: grški epopeji Iliada in Odiseja; Pan Tadeusz je moderna narodna epopeja 2. publ. pripovedno literarno delo, ki na široko obravnava življenje: roman je tragična epopeja narodne preteklosti 3. knjiž. pomembno, junaško dogajanje: osvobodilna vojna je pomenila veliko epopejo za našo deželo ♪
  8.      epruvéta  -e ž (ẹ̑) steklena cevkasta posodica za kemične poizkuse: vliti tekočino v epruveto; segrevati v epruveti; stojalce z epruvetami ♪
  9.      épsilon  -a m (ẹ̑) peta črka grške abecede: napisati epsilon [ε] épsilon neskl. pril. peti po vrsti: velikost kota epsilon ♪
  10.      epsomít  -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev sulfat z vodo, grenka sol ♪
  11.      erátičen  -čna -o prid. (á) geogr., v zvezi eratična skala eratska skala ♪
  12.      erátski  -a -o prid. (ȃ) geogr., v zvezi eratska skala večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod ♪
  13.      erínija  -e ž (í) nav. mn., v grški mitologiji boginja maščevanja: podoba erinije s kačastimi lasmi; pren., ekspr. preganjale so ga erinije ♪
  14.      erodírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. geogr. dolbsti, razjedati zemeljsko površino: potok, reka erodira strugo 2. med. povzročati plitko razjedo, zlasti na sluznici: vroča hrana erodira površino jezika erodíran -a -o: erodirana tla ♪
  15.      êros  -a m (ȇ) knjiž. ljubezen, zlasti čutna: eros je elementarno človekovo doživetje; prebujajoči se eros; pesnikovo doživljanje erosa / delo je bilo zaigrano z resničnim poklicnim erosom ♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju ♪
  16.      erozíja  -e ž (ȋ) 1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode: zavarovati zemljišče pred erozijo; voda si razširja podzemeljske kanale z erozijo; globinska erozija; erozija tal / glacialna, rečna erozija 2. med. plitka razjeda, zlasti na sluznici: ugotoviti erozijo na jeziku, na materničnem ustju ♪
  17.      erozíven  -vna -o prid. (ȋ) geogr. erozijski: erozivna sila; erozivno delovanje ♪
  18.      esparzéta  -e ž (ẹ̑) bot. krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis viciaefolia ♪
  19.      esperantíst  -a m (ȋ) kdor zna, propagira esperanto: mednarodni kongres esperantistov / na šoli je tečaj za esperantiste ♪
  20.      estavéla  -e ž (ẹ̑) geogr. kraški izvir, ki vodo občasno tudi požira ♪
  21.      estetizírati  -am nedov. (ȋ) knjiž., nav. slabš. razpravljati o čem s stališča lepega, zlasti glede na obliko: premalo je o umetnini samo estetizirati estetizirajóč -a -e: estetizirajoči kritiki so mu očitali grobost sloga in jezika ♪
  22.      éstrih  -a m (ẹ̄) grad. kompaktna obloga tal, ki se kašasto nanese na trdo podlago in se nato strdi: polagati estrih; asfaltni, cementni estrih ♪
  23.      estuárij  -a tudi estuár -ja m (á) geogr. lijasto, z morsko vodo zalito ustje reke: London stoji ob estuariju Temze ♪
  24.      eševêrija  -e ž (é) vrtn. okrasna rastlina s sivkasto zelenimi mesnatimi listi in oranžno rdečimi cveti, Echeveria secunda: ob robu groba so cvetele eševerije ♪
  25.      éta  -e ž, tudi neskl. (ẹ̑) sedma črka grške abecede: napisati eto [η] ♪

   3.244 3.269 3.294 3.319 3.344 3.369 3.394 3.419 3.444 3.469  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA