Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (2.226-2.250)



  1.      bétel  -a m (ẹ̑) 1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela 2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel; od betela rdeča slina; neskl. pril.: betel palma areka
  2.      betíčar  -ja [bǝt] m () 1. agr. sladkorni sirek: njiva betičarja 2. ekspr., redko kdor ima nenavadno veliko glavo
  3.      betíčast  -a -o [bǝt] prid. (í) ki ima betico, betič: betičast cepec; betičasta palica ♦ bot. betičaste gobe gobe, ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae betíčasto prisl.: betičasto zadebeljena palica
  4.      betón  -a m (ọ̑) gradbeni material iz cementa, peska in vode: mešati, pripravljati beton; oporniki iz betona // kar je iz betona: razbijati beton; kamor si pogledal, samo beton / spi na betonu na betonskih tlehgrad. armirani beton ojačen z armaturo; lahki beton izdelan iz votličastega agregata; prednapeti beton pri katerem se z armaturo doseže pritisk, preden deluje obtežitev
  5.      betonárna  -e ž () obrat za pripravljanje betona: betonarna bo začela delati prihodnji mesec; silos betonarne; gramoznica s separacijo in betonarno
  6.      betónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na beton: betonski most, nosilec, temelj, zid; betonska cesta, konstrukcija, zgradba; betonska tla ♦ teh. betonski mešalnik stroj za pripravljanje betona; betonsko jeklo, železo jeklo, železo za v beton
  7.      bezáti  -ám [bǝz] nedov.) 1. narahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo; s prstom bezati v nos // grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu 2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa / otroci bezajo murenčke iz luknje; pren. če bo še kdo bezal vame, ga bom!
  8.      bezèg  -zgà tudi bèzeg -zga [bǝz] m (ǝ̏ ; ǝ̀) grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami: bezeg že cvete // cvetje ali jagode tega grma: čaj iz bezga ◊ bot. divji bezeg drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami, Sambucus racemosa; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris
  9.      bezgóv  in bezgòv -óva -o tudi bèzgov -a -o [bǝz] prid. (ọ́; ọ́; ǝ̀) nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les; bezgove jagode; bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova puška igrača iz bezgove veje za pokanje
  10.      bezgóvec  tudi bèzgovec -vca [bǝz] m (ọ̄; ǝ̀) bezgov grm, bezeg: zleknil se je v senco bezgovca // sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod: piti bezgovec
  11.      bezgóvje  -a [bǝz] s (ọ̑) bezgovo grmovje: skale, obrasle z nizkim bezgovjem
  12.      bezgóvka  tudi bèzgovka -e [bǝz] ž (ọ̄; ǝ̀) igrača iz bezgove veje za pokanje: otroci pokajo z bezgovkami // slabš. slaba puška
  13.      bezjáča  -e ž (á) zastar. široka tesarska sekira; tesača: izdeloval je grablje in toporišča za bezjače
  14.      béžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. 1. na hitro, mimogrede opravljen: samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo; bežen prikaz dogodkov; bežni vtisi, zapiski 2. ki traja malo časa; kratkotrajen: za bežen trenutek bi jo rad videl; to je le bežna misel; bežna sreča, želja // pesn. komaj zaznaven, rahel: bežen smehljaj; bežne sence 3. pesn. ki se hitro premika: bežen val; trenutek je šel mimo kakor bežen veter béžno prisl.: jubilantov bežno orisani družbeni profil; bežno ga je ošinila
  15.      bi  členek, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil // v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem // navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil ● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem
  16.      bíba  -e ž () otr. majhna žival, ki leze, navadno žuželka: biba leze, biba gre
  17.      bibliofilíja  -e ž () ljubezen do (zbiranja) knjig: ni mogla razumeti njegove bibliofilije / bibliografija in bibliofilija
  18.      bibliotéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na biblioteko; knjižničen, knjižničarski: sto tisoč zvezkov bibliotečnega gradiva; bibliotečni zakon / bibliotečno poslopje
  19.      bibliotéški  -a -o prid. (ẹ̑) bibliotečen, knjižničen: biblioteško gradivo
  20.      bíčati  -am nedov. ( ) 1. tepsti z bičem: bičati do krvi // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča 2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro 3. knjiž., redko zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce bičajóč -a -e: bičajoča ploha; bičajoče zbadljivke bíčan -a -o: bičan od krivice
  21.      bídermajerski  -a -o prid. () nanašajoč se na bidermajer: bidermajerski slog / bidermajersko pohištvo / take igre so radi uprizarjali v bidermajerski dobi
  22.      bienále  -a m () vsako drugo leto prirejena umetniška razstava ali prireditev: glasbeni bienale; tretji grafični bienale; udeleženci bienala
  23.      bienálski  -a -o prid. () nanašajoč se na bienale: bienalska prireditev / bienalska nagrada
  24.      bifé  -ja tudi buffét -a [druga oblika bife -ja tudi bufet] m (ẹ̑) 1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife; tovarniški bife; bife na železniški postaji / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo 2. omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem // miza z brezplačnimi mrzlimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi: vzeti sendvič z bifeja ♦ gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo
  25.      bifurkácija  -e ž (á) knjiž. cepljenje na dvoje, razcep: bifurkacija študija ♦ anat. bifurkacija sapnika; geogr. bifurkacija odtok vode z enega področja v dve porečji

   2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA