Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
gr (1.819-1.843) 
- zgradítelj -a m (ȋ) knjiž. graditelj: zgraditelj mesta, prekopa ♪
- zgradítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zgraditi: zgraditev planinskega doma; zgraditev hlevov; zgraditev prekopa / zgraditev družbe, pravnega reda ♪
- zgradíti -ím dov., zgrádil (ȋ í) 1. narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane: zgraditi cesto, most, predor, stopnišče; zgraditi iz lesa, opeke; hišo si je zgradil po svojem načrtu / mesto so zgradili na bregu reke; utrdbo so zgradili pred šeststo leti; hitro, trdno zgraditi / redko zgraditi zid sezidati / lastovke so si zgradile gnezdo v hlevu; ta greben so zgradile korale / telo zgradi nove celice iz beljakovin; pren. zgraditi lepšo prihodnost; zgraditi temelje gospodarstva 2. sestaviti, izdelati celoto iz delov: zgraditi atomsko bombo, elektronski mikroskop; zgraditi ladjo / pregledno in smiselno zgraditi stavek 3. publ., v zvezi z na narediti, ustvariti kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: zgraditi družbo na demokratičnih načelih; svojo filozofijo je zgradil na materialistični osnovi / zgraditi zakon na ljubezni ◊ lit. zgraditi zaplet in razplet drame, romana; meteor. nad srednjo Evropo se je zgradil greben visokega zračnega pritiska je nastal, se razvil zgrajèn -êna -o 1. deležnik od zgraditi: dobro zgrajen roman; iz granita zgrajen spomenik; solidno zgrajena hiša; strnjeno zgrajeno naselje; človeško telo je
zgrajeno podobno kot živalsko 2. publ. izoblikovan, trden: bil je zgrajena pisateljska osebnost; ni bil še dovolj ideološko zgrajen / zgrajen značaj ∙ publ. njegov sošolec je bil zgrajen član komunistične partije; prim. izgraditi ♪
- zgrádnja -e ž (ā) knjiž. zgradba, sestava: skladna zgradnja telesa / trdna dramska zgradnja / zgradnja stavka ♪
- zgrája -e ž (ā) 1. zastar. zgradba, sestava: zgraja teh plasti je drugačna 2. nar. vzhodno živa meja: okrog vrta je zgraja ♪
- zgrájati -am dov. (ā) star. ugotoviti, poočitati napake, pomanjkljivosti: zgrajala je njegov izdelek // opomniti, ošteti: velikokrat zgraja otroke ♪
- zgrajênost tudi izgrajênost -i ž (é) 1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami česa: notranja zgrajenost melodije; vsebinska in oblikovna zgrajenost umetnine; zgrajenost drame // knjiž. zgradba, sestava: zgrajenost predmeta / po osnovni zgrajenosti je kraj podoben utrdbi 2. publ. izoblikovanost, trdnost: notranja moč in zgrajenost posameznikov / politična zgrajenost koga ♪
- zgrajevánje -a s (ȃ) glagolnik od zgrajevati: zgrajevanje elektrarne / zgrajevanje novih razmer; prim. izgrajevanje ♪
- zgrajeváti -újem nedov. (á ȗ) delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastane; graditi: zgrajevati elektrarne / organizem zgrajuje različne snovi; vitamini se zgrajujejo v rastlinah; prim. izgrajevati ♪
- zgrážanje -a s (á) glagolnik od zgražati se: vzbujati zgražanje; zgražanje množic je bilo vse glasnejše ♪
- zgrážati se -am se nedov. (á) izražati, imeti zelo odklonilen odnos, zlasti z moralnega stališča: čez čas so se ljudje nehali zgražati; zgražati se zaradi goljufije; nad njegovimi slikami se mnogi zgražajo; glasno se zgražati zgražajóč se -a -e: zgražajoč se je zmajeval z glavo ♪
- zgrbánčenost -i ž (ȃ) značilnost zgrbančenega: zgrbančenost kože ♪
- zgrbánčiti -im dov. (á ȃ) narediti gube, zlasti na koži: zgrbančiti čelo; obraz se mu je zgrbančil / sadje se v toplih shrambah hitro zgrbanči / listi, poganjki se zaradi suše zgrbančijo zgrbánčen -a -o: zgrbančen obraz; zgrbančeni sadeži; zgrbančena koža ∙ ekspr. osivela in zgrbančena ženica gubasta, zgrbljena ♪
- zgŕbati -am dov. (r̄ ȓ) redko zgrbančiti: zgrbati čelo zgŕban -a -o: zgrban obraz ♪
- zgŕbiti -im dov. (ŕ ȓ) dati čemu navzgor ukrivljeno obliko: zgrbiti hrbet; tiger se je zgrbil in pripravil na skok zgŕbiti se 1. postati sključen: ves se je zgrbil od dela; zgrbiti se od strahu, zadrege / njegova čokata postava se je zgrbila pod težo bremena 2. redko zgrbančiti se: čelo, obraz se zgrbi / jabolka so se zgrbila zgŕbljen -a -o: zgrbljen človek; zgrbljen hrbet; vsa zgrbljena je sedela na klopi ♪
- zgŕbljenec -nca m (ȓ) zgrbljen človek: zgrbljenci in pohabljenci ♪
- zgŕbljenost -i ž (ȓ) lastnost, značilnost zgrbljenega: zgrbljenost starih ljudi / zgrbljenost hrbtenice ♪
- zgŕčiti se -im se dov. (r̄ ȓ) zastar. skrčiti se, skriviti se: ves se je zgrčil; zgrčiti se od groze zgŕčen -a -o: zgrčen se je tiščal v kot; v pest zgrčena roka ♪
- zgŕda prisl. (ȓ) izraža, da se dejanje opravlja s silo, strogostjo, grobostjo, ant. zlepa: zgrda so ga odgnali; to so jim, če je bilo treba, tudi zgrda vbili v glavo / zgrda pri njem nič ne opraviš ∙ ekspr. spraševal je, skušal izvedeti zlepa ali zgrda na vsak način; preg. bolje zlepa kakor zgrda; preg. kdor noče zlepa, mora zgrda ♪
- zgrdíti -ím tudi izgrdíti -ím dov., zgŕdil tudi izgŕdil (ȋ í) knjiž. 1. opomniti, ošteti: oče ga je zgrdil in poslal iz sobe 2. skaziti, iznakaziti: zgrditi komu obraz / trpljenje jo je zgrdilo zgrdíti se tudi izgrdíti se nar. vzhodno iztrebiti se: krave so se zgrdile na dvorišču ♪
- zgrébati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) z grebenjem spravljati skupaj: zgrebati žerjavico; zgrebati s prsti / zgrebati na kup ♪
- zgrêbsti zgrêbem dov., zgrébel zgrêbla; zgrebèn tudi zgrêben (é) z grebenjem spraviti skupaj: zgrebsti pepel, žerjavico / zgrebsti ogorke na kup ♪
- zgrenéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os. postati grenek: sir, smetana zgreni ♪
- zgreníti -ím dov., zgrénil (ȋ í) zagreniti: revščina mu je zgrenila življenje ♪
- zgréšek -ška m (ẹ̑) redko dejstvo, da kak predmet zgreši cilj: zadetki in zgreški ♪
1.694 1.719 1.744 1.769 1.794 1.819 1.844 1.869 1.894 1.919