Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (1.301-1.325)



  1.      ogrinjáča  -e ž (á) oblačilo, navadno v obliki večje rute, za ogrinjanje: obnošena ogrinjača
  2.      ogrinjáčka  -e ž () nar. zahodno ogrinjača, ogrinjalka: ogrinjačka ji je padla z ram
  3.      ogrinjálce  -a s (ā) manjšalnica od ogrinjalo: pleteno belo ogrinjalce
  4.      ogrinjálen  -lna -o prid. () ki je za ogrinjanje: ogrinjalna ruta ◊ bot. ogrinjalna pleva podporni list pri klasku trav
  5.      ogrinjálka  -e [k] ž () oblačilo, navadno v obliki večje rute, za ogrinjanje: z iglo si je spela ogrinjalko; težka zimska ogrinjalka
  6.      ogrinjálo  -a s (á) oblačilo za ogrinjanje: pod vratom si je zavezala ogrinjalo; toplo volneno ogrinjalo; lasje so ji kot ogrinjalo padali na ramena / pastirsko ogrinjalo // kar kaj ogrinja, pokriva: dala si je na rame ogrinjalo in se začela česati; pren. pokrajina ima zeleno ogrinjalo
  7.      ogrínjati  -am nedov. (í) 1. dajati oblačilo na koga, okrog koga: ogrinjal jo je s toplim plaščem; ogrinjati (si) plet // pokrivati, zavijati: ogrinjala je otroka; ogrinjati se v ruto 2. nar. osipati, osipavati: začeli so ogrinjati krompir
  8.      ogrísti  ogrízem dov. (í) 1. z grizenjem načeti, poškodovati: zajci so ogrizli sadno drevje; otrok si je ogrizel nohte 2. raniti z ugrizi: pes ga je ogrizel; pren., ekspr. kritiki so ga ogrizli ogrízen -a -o: ogrizen sadež
  9.      ogríz  -a m () poškodba, rana zaradi grizenja, ugriza: zajčji ogrizi na mladem drevju / zdravljenje ogriza
  10.      ogrízek  -zka m () ostanek ogrizenega sadeža: vreči ogrizek v koš; jabolčni ogrizki
  11.      ogrizováti  -újem nedov.) 1. z grizenjem načenjati: miši ogrizujejo sadje 2. ekspr. opravljati, obrekovati: povsod ga je ogrizoval, kako slab delavec je
  12.      olica  -e ž () ovratni nakit, navadno iz na vrvici nanizanih drobnih dragocenih predmetov: nositi ogrlico; biserna, briljantna ogrlica; ogrlica iz opalov
  13.      ogrlják  -a m (á) knjiž. pasja ovratnica: kovinski ogrljak
  14.      olje  -a s () 1. knjiž. ogrlica: biserno ogrlje 2. vet. predel ob grlu: ščetinasta dlaka na ogrlju
  15.      ogrníti  in oniti -em dov. ( ŕ) 1. dati oblačilo na koga, okrog koga: ogrnil ji je plašč; ogrnila (si) je plet in odšla / jopico je samo ogrnil, ne pa oblekel // pokriti, zaviti: ogrniti konja z odejo; ogrni se, ne hodi tak ven; pren., knjiž. noč je ogrnila zemljo 2. nar. osuti: ogrniti krompir; vrtnice je treba ogrniti onjen -a -o: imel je ogrnjen suknjič; bila je ogrnjena v tančice
  16.      ogrobéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko postati trd, neobčutljiv: roke so mu pri delu ogrobele
  17.      ogróden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ogrodje: ogrodni elementi ♦ agr. ogrodne veje prve glavne veje drevesa
  18.      ogródje  -a s (ọ̑) 1. kar nosi, povezuje napravo, objekt in daje osnovno obliko: postaviti trdno ogrodje; leseno, železno ogrodje; ogrodje strehe; ogrodje vozila; ogrodje iz cevi, žic / ostalo je samo še ogrodje barake / nosilno ogrodje // navadno s prilastkom med seboj povezani bistveni sestavni elementi česa: sestaviti ogrodje oddaje o športu; ogrodje zakona / publ. idejno ogrodje stranke 2. trdni oporni deli telesa: poškodovati ogrodje; apnenčasto, koščeno ogrodje; ogrodje iz kremenastih iglic / del telesnega ogrodja ♦ zool. osno ogrodje hrbtenica z rebri in lobanja vretenčarjev
  19.      ogródnik  -a m (ọ̑) agr. naprava, na katero se lahko pritrdi različno orodje za obdelavo zemlje, sajenje: ogrodnik in kosilnica / ogrodnik za krompir
  20.      ogrômen  in ogrómen -mna -o prid. (; ọ̑) zelo velik, velikanski: kup snega je ogromen; ogromna železna kljuka; v predsobi je stalo ogromno ogledalo / nabral si je ogromne količine denarja / ta človek ima ogromno ustvarjalno energijo in voljo ogrômno in ogrómno prisl.: ogromno dela imam ∙ publ. število bralcev se je ogromno povečalo zelo
  21.      ogrômnost  in ogrómnost -i ž (; ọ̑) ekspr. lastnost, značilnost ogromnega: ogromnost prostora / ogromnost vsote ga je presenetila
  22.      ogrozítev  -tve ž () glagolnik od ogroziti: ogrozitev pravic državljanov
  23.      ogrozíti  -ím dov., ogrózil ( í) povzročiti stanje, ki je nevarno, neugodno za koga: epidemija je ogrozila predvsem otroke / vse to je ogrozilo njegovo delo; ogroziti obstoj gledališča / publ. ogroziti mir na svetu // publ. povzročiti pri tekmi, tekmovanju položaj, ki je za koga slab, neugoden: ogroziti vodstvo gostujočega moštva / napadalec je ogrozil nasprotnikova vrata ogróžen -a -o tudi ogrožèn -êna -o: socialno in zdravstveno ogroženi otroci; ogroženo področje
  24.      ogróžanje  -a s (ọ́) glagolnik od ogrožati: ogrožanje varnosti
  25.      ogróžati  -am nedov. (ọ́) povzročati stanje, ki je nevarno, neugodno za koga: vozniki večkrat ogrožajo pešce; narasla reka ogroža vas / s svojo boleznijo ogroža vse okolje / ogrožati mir, varnost, zdravje // publ. povzročati pri tekmi, tekmovanju položaj, ki je za koga slab, neugoden: ogrožati vodilno mesto gostujočega moštva / napadalec ogroža nasprotnikova vrata ogrožajóč -a -e: delal je, ne ogrožajoč nikogar ogróžan -a -o: življenje v tistih krajih je ogrožano ogroženo

   1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA