Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (12.969-12.993)


  1.      zagóslati  -am dov. (ọ̑) star. zaigrati (na) violino: zagoslal je in zapel ♪
  2.      zagósti  -gódem dov., nam. zagóst in zagòst (ọ́) 1. star. zaigrati, zlasti na godalo: godci so zagodli, svati zaplesali; zagodel je veselo pesem / zagosti na gosli 2. ekspr. z ne preveč glasnim govorjenjem izraziti nejevoljo, nesoglasje: ob naročilu je jezno zagodel / umakni se, je nestrpno zagodel 3. oglasiti se z zadovoljnim, brundanju podobnim glasom: maček je zadovoljno zagodel / ekspr. kako je tu prijetno, je zaspano zagodel 4. ekspr., z dajalnikom povzročiti težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: grdo stvar mu je zagodel; pošteno so jim zagodli / pog. zagosti jo komu povzročiti nevšečnost, neprijetnost ♪
  3.      zagotávljati  -am nedov. (á) 1. delati, da kdo kaj zagotovo ima, dobi: dokler nam prijatelji zagotavljajo denar, pomoč, ne bo težav / te zmage mu že zagotavljajo prvo mesto // delati, da kdo kaj zagotovo lahko uresniči: z vojaki zagotavljati potnikom varno potovanje 2. s svojim obstajanjem, učinkovanjem delati, povzročati, da kaj zagotovo obstaja, se uresniči: policisti zagotavljajo javni red in mir / igralska zasedba zagotavlja dobro predstavo 3. izjavljati, da je ali da bo povedano zagotovo res, uresničeno: mojster zagotavlja, da bo delo opravil; zagotavljal jim je, da ne laže / kmalu se vrnem, ji je zagotavljal / dov., ekspr., kot podkrepitev vse se bo dobro izteklo, zagotavljam ti zagotavljajóč -a -e: izdelek jim je prodal, zagotavljajoč, da je odličen ♪
  4.      zagotovíti  -ím dov., zagotóvil (ȋ í) 1. narediti, da kdo kaj zagotovo ima, dobi: zagotoviti komu denar, hrano; zagotoviti strokovnjake za gradnjo; zagotoviti si dovoljenje, vstopnico / zagotoviti komu izobrazbo, zaposlitev // narediti, da kdo kaj zagotovo lahko uresniči: zagotoviti komu prehod, vpliv; publ. z zmago so si zagotovili obstanek v ligi zaradi zmage bodo ostali v ligi 2. s svojim obstajanjem, učinkovanjem narediti, povzročiti, da kaj zagotovo obstaja, se uresniči: denar je zagotovil ustanovi nemoteno delovanje; gospodarska in politična moč zagotovi samostojnost 3. izjaviti, da je ali da bo povedano zagotovo res, uresničeno: zdravnik je zagotovil, da bolezen ni nevarna; zagotovil ji je, da se kmalu vrnejo / ekspr., kot podkrepitev slabo se bo končalo, to ti lahko zagotovim ● star. zagotoviti se za stara leta preskrbeti si, kar je potrebno zagotovljèn -êna -o: zagotovljeni dohodki; z ustavo zagotovljene pravice ♪
  5.      zagúljek  -jka m (ȗ) nar. (trdi) žulj: od grabljenja so se mu na rokah naredili zaguljki ♪
  6.      zahahljáti  -ám dov. (á ȃ) zamolklo privreti, priteči, pojaviti se: voda je zahahljala iz lukenj / ekspr. iz grla mu zahahlja grozeče mrmranje zahahljáti se pritajeno, veselo se zasmejati: poslušalci so se zahahljali; razposajeno, škodoželjno se zahahljati / ha, ha, ha, že razumem, se je zahahljal ♪
  7.      zahájati  -am nedov. (ȃ) 1. spuščati se za obzorje, pod obzorje: luna, sonce zahaja / sonce že zahaja za goro ♦ astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno prihajati pod obzorje 2. nehote, nenameravano spreminjati smer gibanja, hoje: v temi je pogosto zahajal s poti / zahajati vstran / ekspr. med pripovedovanjem rad zahaja stran od bistvenega 3. knjiž. (večkrat) hoditi: ob nedeljah zahaja k prijateljem, v gostilno / zahajati na lov; redno zahaja v gledališče ● ekspr. biti doma tam, kjer sonce zahaja na zahodu; ekspr. igralčeva slava že zahaja mineva; zahajati v vas h komu v kmečkem okolju obiskovati koga, hoditi na obisk h komu zahajajóč -a -e: zahajajoče sonce ♪
  8.      zahákljati  -am dov. (ȃ) nižje pog. zakavljati: zahakljati plavajoče deblo / zahakljati vrata stanovanja ● nižje pog. zahakljala sta ga pod pazduho in odvlekla trdno zgrabila zahákljati se zatakniti se, zaplesti se: konec vrvi se je nekam zahakljal ♪
  9.      zaháljiti  -im dov. (á ȃ) zastar. zagrniti, zakriti: zahaljiti koga v dolg plašč zaháljen -a -o: zahaljena postava; zahaljen v rjuho ♪
  10.      zahladíti  -ím dov., zahládil (ȋ í) knjiž. 1. hladno zapihati: čez polje je zahladil veter 2. brezoseb. shladiti se, postati hladno: zunaj je zahladilo / ogrnil si je plašč, ker ga je zahladilo ker je začutil hlad ♪
  11.      zahòd  -óda m (ȍ ọ̄) 1. glagolnik od zaiti: opazovati sončni zahod / izračunati sončni zahod čas, ko sonce zaide // stanje ozračja ob tem dogodku: naslikati sončni zahod 2. smer na nebu ali zemlji proti točki, kjer sonce zaide ob enakonočju: veter je zapihal od zahoda, z zahoda; reka teče proti zahodu / ekspr. nebo se je razsvetlilo od vzhoda do zahoda // zahodna stran neba ali zemlje: na zahodu so se pojavili temni oblaki 3. publ. zahodni del kake geografske ali politične celote: živeti na zahodu dežele / ves zahod se je navdušil za te ideje prebivalci zahodnega dela / gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom do 1990 med evropskimi in azijskimi socialističnimi državami vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije in med kapitalističnimi državami zlasti Evrope in Severne Amerike ● film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran; ekspr. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga od vseh strani ♪
  12.      zahóden  -dna -o prid., zahódnejši (ọ̑) nanašajoč se na zahod: a) zahodni del dežele; zahodna stran doline / zahodna Slovenija / zahodna smer / veter piha z zahodne strani z zahoda; na zahodni strani leži ravnina na zahodu / zahodni veter b) zahodni strokovnjaki / zahodna miselnost zahodnjaška / zahodni blok blok zahodnih držav; zahodne države kapitalistične države zlasti Evrope in Severne Amerike; gospodarsko sodelovanje med vzhodno in zahodno Evropo / Zahodni Berlin do 1990 del Berlina, povezan z Zvezno republiko Nemčijo; Zahodna Nemčija do 1990 Zvezna republika Nemčija ● publ. zahodna fronta fronta med francosko in nemško vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in angleško, francosko, ameriško vojsko v drugi svetovni vojni; publ. politični položaj na zahodni polobli v Južni, Severni Ameriki ◊ astr. zahodna točka točka zahoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. zahodna deklinacija; geogr. zahodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina zahodno od začetnega poldnevnika; rel. zahodni obred obred zahodne cerkve; zahodna cerkev cerkev s središčem v zahodnem rimskem cesarstvu; zgod. zahodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov zahodni del s prestolnico v Rimu zahódno prisl.: zahodno od vasi; kraj leži nekoliko zahodneje ♪
  13.      zahodíti  -hódim dov. (ȋ ọ́) 1. s hojo, hojenjem pritisniti navzdol: zahoditi prst okoli drevesca / zahoditi kovanec v tla // s hojo, hojenjem narediti, povzročiti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zahoditi zavihan rob preproge 2. s hojo, hojenjem zabrisati, odpraviti: zahoditi v pesku narisane črte 3. s hojo, hojenjem poškodovati: čevljev ne vzamemo nazaj, ker ste jih že zahodili 4. s hojo, hojenjem nekoristno porabiti: zahoditi cel dan ● star. varuj se, da kje ne zahodiš zaideš; star. vstal je in zahodil dalje šel zahójen -a -o 1. deležnik od zahoditi: zahojena trava 2. žarg. potrt, pobit: zahojen človek // zgrešen, zavožen: zahojeno življenje ♪
  14.      zahódnoevrópski  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na zahodni del Evrope: zahodnoevropske države / zahodnoevropska umetnost ♦ geogr. zahodnoevropski čas krajevni čas greenwiškega poldnevnika ♪
  15.      zahreščáti  -ím dov. (á í) 1. dati kratke, rezke glasove: drevo je zahreščalo in padlo na tla; brezoseb. v gozdu je zahreščalo / ekspr. vrata so zahreščala, ko jih je odprl zelo zaškripala / pesek, sneg je zahreščal pod njegovimi koraki // dati nečist, s šumi pomešan glas: gramofon je zahreščal; brezoseb. v telefonu je zahreščalo 2. oglasiti se s kratkimi, rezkimi glasovi: splašene kavke so zahreščale / ekspr. tega ne dovolim, je jezno zahreščala hrešče rekla, zavpila ♪
  16.      zahŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. kratko, sunkovito izdihniti z namenom spraviti sluz iz grla: zakašljal je in zahrkal; od časa do časa je zahrkal ∙ ekspr. tako je, je zahrkal hrkajoče rekel 2. dati kratke, sunkovite glasove: razkačena kuna je zahrkala 3. star. zasmrčati: v spanju se je obrnil in zahrkal ♪
  17.      zahropéti  -ím dov. (ẹ́ í) dihniti z grgrajočim, piskajočim glasom: starka je zahropela in umrla; brezoseb. v prsih mu je zahropelo ● ekspr. odidi, je zahropela hropeče rekla ♪
  18.      zahrôpsti  -hrôpem dov., zahrópel in zahrôpel zahrôpla (ó) dihniti z grgrajočim, piskajočim glasom: bolnik je zahropel / konj se je zgrudil na tla in zahropel; brezoseb. v prsih mu je zahroplo ● ekspr. ti si to storil, je zahropla hropeče rekla ♪
  19.      zahrústati  -am dov. (ú) 1. dati kratke, odsekane glasove pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi: skorja sveže pečenega kruha je zahrustala; brezoseb. ugriznil je v presto, da je zahrustalo / zahrustati med zobmi 2. dati hrustanju podobne glasove: zmrzli sneg je zahrustal pod nogami ♪
  20.      zahrustljáti  -ám dov. (á ȃ) narahlo zahrustati: skorja je kar zahrustljala, ko je ugriznil / pesek mu je zahrustljal pod nogami; brezoseb. zasadil je lopato v zmrzlo zemljo, da je zahrustljalo ♪
  21.      zahtéva  -e ž (ẹ̑) 1. odločno izraženo hotenje, da se kaj dobi, naredi: popustiti zahtevi; na zahtevo predsednika so sestanek prekinili; vztrajati pri zahtevah; pretiravati v zahtevah; gospodarske, politične zahteve; pismena, ustna zahteva; zahteva za odškodnino; zahteva po miru, samostojnosti / ozemeljske zahteve / imeti zahtevo do koga / nujna zahteva // kar se zahteva: odpovedati se zahtevi; izpolniti, povedati zahtevo; velika, visoka zahteva / ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva / zahteve šole do učencev so velike 2. sestavek, namenjen uradnemu organu, s katerim se kaj zahteva: napisati, podpisati zahtevo / vložiti zahtevo 3. nav. mn., navadno s prilastkom kar kaj zahteva zaradi določenih svojih lastnosti, značilnosti: zahteve časa, trga se spreminjajo; zadostiti zahtevam tekmovanja, znanosti ◊ jur. izročitvena zahteva; zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo, s katerim javni tožilec zahteva razveljavitev pravnomočne odločbe, s katero je prekršen zakon ♪
  22.      zahtévati  -am nedov. in dov. (ẹ́) 1. izražati odločno hotenje a) da osebek kaj dobi: zahtevati denar, odškodnino, orožje; zahtevati svoje stvari nazaj; zahtevati od potnikov potne liste / koliko zahtevaš za avtomobil / šla je v tajništvo in zahtevala direktorja / ta učitelj od učencev veliko zahteva b) z glagolskim samostalnikom da kdo kaj naredi: zahtevati izpolnitev obljube; občinstvo je zahtevalo ponovitev; zahtevati znižanje dajatev; zahtevajo, da predsednik odstopi; od otroka ne moreš zahtevati, da je pri miru / zahtevam, da mi vrneš denar c) da kdo ravna, se vede tako, kot izraža dopolnilo: zahtevati mir, red / zahtevati poslušnost, pozornost 2. nav. 3. os. izraža, da je kaj tako, da je nujno, potrebno to, kar izraža dopolnilo: zadeva zahteva hitro rešitev; spolzka cesta zahteva previdno vožnjo; dogodki zahtevajo, da se moramo takoj odločiti / gradnja ceste zahteva velike stroške je zelo draga; ravnal je, kot sta zahtevala njegov položaj in starost kot je bilo treba, je bilo primerno glede na njegov položaj in starost; dolžnost, vest zahteva, da ukrepate; raziskava bo zahtevala veliko dela in časa zanjo bo potrebno / to delo zahteva celega človeka zanj je potrebno veliko časa in zavzetosti / nesreča je zahtevala osem smrtnih žrtev v njej je bilo zahteváje: razburjal se je, zahtevaje sobo z razgledom na morje zahtevajóč -a -e: sprla se je z vsemi, zahtevajoč pravico; pomiriti zahtevajoče množice; prisl.: zahtevajoče je iztegnil roko zahtévan -a -o: zbrati zahtevani znesek; izdelki nimajo zahtevane kakovosti ♪
  23.      zahvála  -e ž (ā) 1. izrazitev hvaležnosti: dolgovati komu zahvalo; pričakovati zahvalo; javna zahvala; pismena, ustna zahvala / to bi mu rad podaril v zahvalo za njegov trud 2. kar izrazi, izraža hvaležnost koga: poslušati, prebrati zahvalo; iron. vidite, tatvina je njegova zahvala / pog. njim gre zahvala, da se je vse uredilo; izraziti, izreči zahvalo zahvaliti se / kot vljudnostna fraza sprejmite mojo iskreno zahvalo 3. star., v medmetni rabi hvala: lepa zahvala, nisem lačen ♪
  24.      zahvaljeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. izražati hvaležnost: zahvaljevati se darovalcem; zahvaljevati se za denar, prijaznost; star. zahvaljevati komu, koga za nasvet / kot vljudnostna fraza za prijaznost se vnaprej lepo zahvaljujem 2. vljudno odklanjati, zavračati kaj: zahvaljeval se je za ponudbe, češ da pomoči več ne potrebuje / ne, za takšno pomoč se zahvaljujem zahvaljujóč se -a -e: poslovili so se, zahvaljujoč se drug drugemu ● publ. zmagali so, zahvaljujoč se dobri igri v drugem delu tekme zaradi dobre igre ♪
  25.      zájček  -čka m (ȃ) 1. manjšalnica od zajec: zajklja in zajčki / ekspr. ustrelil je lepega zajčka / ne bodi tak zajček 2. nav. mn. rastlina s temno rdečimi, rožnatimi, belimi cveti, razvrščenimi v grozdih: natrgati šopek zajčkov 3. ekspr. svetlobni pojav, ki se kaže na površini česa zaradi svetlobe, odbite zlasti od ogledala: delati zajčke z ogledalom; zajček na steni, stropu ◊ bot. rjavi zajček užitna goba z rjavim klobukom, rastoča v gručah, Lyophyllum decastes; zool. morski zajček morski polž z lupinasto tvorbo, skrito v telesu, Aplysia ♪

   12.844 12.869 12.894 12.919 12.944 12.969 12.994 13.019 13.044 13.069  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA