Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (11.969-11.993)


  1.      trídejánka  -e ž (ȋ-ȃ) gled. igra v treh dejanjih: napisati, uprizoriti tridejanko ♪
  2.      triêr  -ja m (ȇ) agr. stroj ali naprava za odstranjevanje primesi pri žitu, žitni čistilnik: izločiti drobna semena plevelov s trierji ♪
  3.      triêra  -e ž (ȇ) pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel, troveslača: triera je odplula; napadati s trierami ♪
  4.      trifólij  -a m (ọ́) knjiž. trojica, triperesna deteljica: trifolij Jakopič, Jama in Grohar ♪
  5.      tríje  tudi trijé trí trí štev., rod., mest. tréh, daj. trém, tož. trí, or. trémi (ȋ; ẹ̑) 1. izraža število tri [3] a) v samostalniški rabi: dve in ena je tri; od šestih so ostali samo trije; bila je sama proti trem / ura je tri; vstati ob treh zjutraj 3h; čakati od treh do štirih (popoldne) 15h / igrati v treh; korakati po tri in tri tako, da so trije v vrsti b) v prilastkovi rabi: obvlada tri svetovne jezike; tri četrt ure; delajo v treh izmenah; tri tisoč; tri ure hoda; drama v treh dejanjih; po treh letih; pog. naročiti tri vinjake tri kozarčke vinjaka / v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove / tri dimenzije dolžina, širina, višina c) v medmetni rabi: daj, skoči, ena, dve, tri; otroci, začnimo: tri, štiri // neskl. izraža številko tri: ležati v sobi številka tri; tekma se je končala s tri proti ena / pog. pri matematiki je dobila tri oceno dobro 2. v zvezi z dva, štiri izraža približnost: spil je dva, tri kozarce soka; v dveh, treh letih si zemlja opomore; počakaj tri, štiri minute ● ekspr. govoriti tja v tri dni brez smisla, neumnosti; ekspr. mi ne živimo kar tako v tri dni brez smisla, cilja; star. pred sodnikom vzdigniti tri prste priseči; ekspr. tako te bom, da boš tri sonca videl močno te bom udaril po glavi; ekspr. štel bom do tri, potem pa... izraža opozorilo, da bo prišlo do izvršitve, odločitve v najkrajšem času; ekspr. delati, jesti za tri zelo dosti; ekspr. ena dva tri in že ga ni več v trenutku; preg. žena podpira tri ogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena; preg. za družbo so potrebni vsaj trije ◊ lingv. tri pike ločilo, ki označuje izpust besedila, nedokončanost stavka; rel. (sveti) trije kralji trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa; praznik v spomin na ta dogodek 6. januarja; trije modri trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa; šah. skakač na f3; mat v treh potezah; šport. pravilo treh sekund pri košarki pravilo, po katerem noben napadalec ne sme ostati v označenem prostoru pod nasprotnikovim košem več kot tri sekunde ♪
  6.      trík  -a m (ȋ) 1. dejanje, postopek, s katerim kdo skuša spretno kaj doseči: pozna trik, kako se ubraniti napadalca; naučil se je vseh trikov svojega poklica / govorniški trik; reklamni triki // dejanje, ki zahteva veliko spretnost, izurjenost: naučiti medveda raznih trikov; žongler jih zabava s svojimi triki 2. dejanje, s katerim kdo skuša koga spretno prevarati, preslepiti: ne pusti se ustrahovati, to je le njihov trik; nasedati trikom; ujeti se na trik; uporablja cenene, stare trike; triki goljufov, žeparjev 3. v resničnosti nemogoče dejanje, katerega potek se prikrije zaradi ustvarjanja videza resničnosti: iluzionist izvaja svoj trik; vaditi trik; čarovniški trik; trik s kartami 4. tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču za ustvarjanje posebnih optičnih, zvočnih učinkov: filmski, fotografski triki; odrska tehnika za različne trike; uporaba trikov v filmu; neskl. pril.: film. trik film risani ali lutkovni film ♪
  7.      trikót  -a m (ọ̄) 1. trikotna ploskev: pokositi trikot na koncu njive; trikot zelenice / graditi v trikotu med cestami; trikot Ljubljana—Kranj—Kamnik; pren. trikot državnih, narodnih in gospodarskih vprašanj 2. kar je po obliki podobno trikotniku: pojesti trikot sira; postaviti se v trikot / zložiti prtiček v obliki trikota ∙ žarg., elektr. trikot trikotna vezava; star. ljubezenski trikot ljubezenski trikotnik ♦ muz. glasbilo v obliki jeklenega, v enem kotu odprtega, na vrvici visečega trikotnika, na katerega se udarja s paličico; triangel ♪
  8.      tríktrák  -a m (ȋ-ȃ) igra s kamenčki in kockami na igralni deski: igrati triktrak ♪
  9.      trílček  -čka m (ȋ) muz. melodični okrasek iz hitre menjave glavnega tona z zgornjim sosednjim tonom: igrati, peti trilčke ♪
  10.      trílec  -lca m (ȋ) muz. melodični okrasek iz hitrega večkratnega menjavanja glavnega tona z zgornjim ali spodnjim sosednjim tonom: igrati, peti trilce ♪
  11.      tríler  -ja m (í) knjiž. trilček, trilec: igrati trilerje ♪
  12.      tríler  tudi thríller -ja [triler] m (í) publ. umetniško delo z grozljivo, srhljivo vsebino, zlasti film; grozljivka, srhljivka: snemati triler; napet triler ♪
  13.      tríléten  -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) 1. star tri leta: trileten otrok 2. ki traja tri leta: triletna šola; vojaška služba je bila triletna // ki je za dobo treh let: triletna pogodba / triletni stroški ◊ agr. triletni kolobar kolobar, pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v treh letih ♪
  14.      trílísten  -tna -o prid. (ȋ-ȋ) ki ima tri liste: trilistna vejica / trilistna brošura ♦ bot. trilistni citronovec zimzeleni okrasni grm z limoni podobnimi neužitnimi plodovi, Poncirus trifoliata; um. trilistni tloris tloris v obliki treh tričetrtinskih, krožno razvrščenih lokov; trilistno krogovičje ♪
  15.      trilogíja  -e ž (ȋ) snovno, vsebinsko povezana skupina treh umetniških del, zlasti literarnih: igrati, napisati trilogijo; ti romani sestavljajo trilogijo; dramska, filmska trilogija; Potrčeva trilogija ♪
  16.      trínítnik  -a m (ȋ-ȋ) nekdaj groba bombažna ali lanena tkanina v keprovi vezavi, pri kateri so vezane po tri osnovne niti: hlače iz trinitnika ♪
  17.      trío  -a m (ȋ) 1. muz. ansambel, sestavljen zlasti iz treh instrumentalistov: koncert tria / godalni, klavirski trio / nastopati v triu // skladba za tak ansambel: izvajati trio znanega skladatelja; pisati trie in kvartete 2. ekspr. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj: ubran igralski trio; napadalni trio nogometašev ♪
  18.      trípóljen  -jna -o prid. (ȋ-ọ̑) agr., navadno v zvezi tripoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na del zemljišča ozimno žito, na del jari posevki, del pa ostane nezasejan in se deli vsako leto menjujejo: dvopoljno in tripoljno gospodarstvo ♪
  19.      trípóljski  tudi trípôljski -a -o prid. (ȋ-ọ̑; ȋ-ó) agr. tripoljen: tripoljsko gospodarstvo ♪
  20.      triréma  -e ž (ẹ̑) pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel, troveslača: pluti na triremah, s triremami ♪
  21.      tríróben  -bna -o prid. (ȋ-ọ̑) ki ima tri robove: šivanka s trirobno konico; trirobno strgalo ♦ arheol. trirobna puščica puščica s konico s tremi robovi, grebeni ♪
  22.      trísto  štev. neskl., stil. trísto trístotih (ȋ) izraža število ali številko tristo [300]: prevoziti tristo kilometrov; v tristo letih / obrniti se za tristo šestdeset stopinj 360° / kot kletvica: tristo hudičev, kje pa je; tristo kosmatih; tristo zelenih, tako pa ne gre / kot podkrepitev tristo mačkov, da ga ne ujameš ● pog. zebe me kot tristo hudičev, tristo medvedov zelo ♪
  23.      tríšlja  -e ž (ȋ) bot. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo, Pistacia lentiscus ♪
  24.      tríton  -a m (ȋ) v grški mitologiji moško bitje, ki je od pasu navzdol riba: tritoni in nereide ♪
  25.      triviálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden: trivialni dovtipi; trivialne misli / trivialna melodija / trivialen okus poslušalcev 2. vsakdanji, nepomemben: trivialne malenkosti; to so trivialne stvari; trivialno vprašanje ● trivialna šola v stari Avstriji osnovna šola v manjših krajih z najosnovnejšim učnim programom ◊ lit. trivialna literatura množično razširjena, navadno umetniško manj vredna literatura; mat. trivialna rešitev enačbe takoj razvidna ♪

   11.844 11.869 11.894 11.919 11.944 11.969 11.994 12.019 12.044 12.069  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA