Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
gr (1.044-1.068) 
- integrálnost -i ž (ȃ) publ. neokrnjenost, celotnost: obvarovati teritorialno integralnost / spoštovati integralnost držav ♪
- integratíven -vna -o prid. (ȋ) publ. združevalen, povezovalen: stanovanjska skupnost je integrativen vmesni člen med posamezniki in širšo skupnostjo / integrativni proces ♪
- integrátor -ja m (ȃ) teh. priprava za merjenje ploščin pod krivuljo: integrator in planimeter ♪
- integríranje -a s (ȋ) glagolnik od integrirati: integriranje družbenih funkcij / integriranje podjetij / integriranje in odvajanje funkcij ♪
- integrírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povezovati posamezne dele, enote v večjo celoto, združevati: zveza integrira s svojim delovanjem vse napredne skupine; svet se z razvojem komunikacij manjša in vedno bolj integrira / podjetji se nameravata iz ekonomskih razlogov integrirati ∙ publ. integrirati se v sedanjost vključiti se vanjo, prilagoditi se ji 2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, katere odvod je enak dani funkciji: integrirati funkcijo integríran -a -o: integrirana skupnost ♦ agr. integrirani sok kašasti sok ♪
- integritéta -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. popolnost, skladnost: človekova notranja integriteta; integriteta osebnosti 2. publ. neokrnjenost, celotnost: boriti se za teritorialno integriteto / kršiti, spoštovati državno integriteto ♪
- izgrádba -e ž (ȃ) glagolnik od izgraditi: obnova in izgradba domovine ♪
- izgradítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izgraditi: izgraditev naselja, prometnih zvez / izgraditev socializma / izgraditev nove države / izgraditev porušene domovine ♪
- izgradíti -ím dov., izgrádil (ȋ í) publ. 1. z gradnjo, grajenjem dati čemu dokončno podobo, obliko: izgraditi naselje po načrtu; to turistično območje bo treba še izgraditi dokončati; pren. čimprej izgraditi socializem // z gradnjo gospodarskih in drugih objektov doseči višjo stopnjo razvitosti: izgraditi državo / ljudje so z lastnim delom izgradili porušeno domovino obnovili 2. povzročiti pozitiven razvoj osebnosti, zlasti v političnem pogledu: politično izgraditi ljudi; ti ljudje so se izgradili v skupnem boju izgrajèn -êna -o: izgrajen gospodarski sistem; izgrajena osebnost; biti politično izgrajen; prim. zgraditi ♪
- izgrádnja -e ž (ā) 1. glagolnik od izgraditi: izgradnja naselja še ni končana; cena zemljišč se je z izgradnjo železnice povečala / izgradnja industrije 2. publ. graditev: izgradnja stanovanj zdaj hitreje poteka / hotel je v izgradnji se gradi / izgradnja demokratičnih odnosov; socialistična izgradnja vasi ♪
- izgrajenost gl. zgrajenost ♪
- izgrajevánje -a s (ȃ) glagolnik od izgrajevati: izgrajevanje miru v svetu; izgrajevanje socialističnih odnosov; izgrajevanje sistemov za delitev dohodka / posvetiti vso skrb strokovnemu izgrajevanju ♦ biol. izgrajevanje in razgrajevanje beljakovin; prim. zgrajevanje ♪
- izgrajeváti -újem nedov. (á ȗ) publ. 1. z gradnjo, grajenjem dajati čemu dokončno podobo, obliko: stavbo te dni izgrajujejo; pren. izgrajevati metodo dela; izgrajevati socializem // z gradnjo gospodarskih in drugih objektov dosegati višjo stopnjo razvitosti: obnavljati in izgrajevati deželo 2. povzročati pozitiven razvoj osebnosti, zlasti v političnem pogledu: izgrajevati mladino; politično se izgrajevati / izgrajevati ljudi v resnične predstavnike delovnega ljudstva / izgrajevati komunistično zavest; prim. zgrajevati ♪
- izgrčáti -ím dov. (á í) ekspr. s težavo, grgrajoč izgovoriti: nekaj je izgrčal, a ga niso razumeli ♪
- izgrditi gl. zgrditi ♪
- izgrébati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) z grebenjem spravljati iz česa: izgrebati gomolje iz zemlje ♪
- izgrêbsti -grêbem dov., izgrébel izgrêbla (é) z grebenjem spraviti iz česa: izgrebsti krompir iz žerjavice; izgrebsti rastlino s korenino vred / izgrebsti truplo izkopati; pren. izgrebsti priznanje iz koga; izgrebsti resnico izgrebèn -êna -o tudi izgrêben -a -o: izgreben gomolj ♪
- izgrèd -éda m (ȅ ẹ́) nav. mn. prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju: surovi izgredi šovinistov / poulični izgredi pijanih ljudi razgrajanja, pretepi // množično izražanje nezadovoljstva: na univerzi je prišlo do izgredov; delavski, dijaški izgredi ♪
- izgrédnik -a m (ẹ̑) publ. udeleženec izgreda: policija je zaprla precej izgrednikov ♪
- izgrešiti gl. zgrešiti ♪
- izgrgráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nerazločno, grgrajoč izgovoriti: izgrgral je nekaj nerazumljivega; zakaj greš, je izgrgral ♪
- izgrísti -grízem dov. (í) z grizenjem odstraniti: miši so izgrizle sredico iz kruha / ekspr. srce bi ti izgrizla; pren. ogenj je izgrizel polena ∙ knjiž., ekspr. bolezen jo je izgrizla izčrpala, uničila; ekspr. izgrizli so ga iz službe s prikritim, zahrbtnim delovanjem so dosegli, da je bil odpuščen // z grizenjem narediti, izoblikovati: ose so izgrizle luknjo v hruško; prim. zgristi ♪
- izgrméti -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. razvneto, zelo glasno reči, povedati: izgrmeti besede, govor; pošteno se je izgrmel izgrméti se brezoseb. prenehati grmeti: proti večeru se je izgrmelo ♪
- izigráti -ám dov. (á ȃ) 1. s prikritimi, zvijačnimi dejanji oškodovati: izigrati upnike; pri delitvi so ga grdo izigrali / izigrati mornarico proti letalstvu; izigrati tamkajšnje prebivalstvo za pravice dvojezičnosti; pren. izigrati pridobitve revolucije // doseči prepovedan cilj, ne da bi bil pri tem zakon formalno kršen: izigrati določbe, predpise; na vse načine so skušali izigrati uredbe 2. publ. popolnoma, v celoti izoblikovati: igralec je močno izigral predvsem zadnji prizor; učinkovito je izigrala vlogo služabnice 3. igr. dati, položiti določeno karto, ko je igralec na
vrsti: izigrati adut(a), srce; izigrati napačno karto ∙ ekspr. izigrati zadnji adut, zadnjo karto uporabiti najučinkovitejše sredstvo, najboljši pripomoček za uspeh izigrán -a -o: izigran zakon ∙ izigrana harmonika, gramofonska plošča izrabljena zaradi dolgotrajne rabe, uporabe ♪
- izigrávanje -a s (ȃ) glagolnik od izigravati: izigravanje predpisov, zakonov; izigravanje upnikov; protest proti izigravanju naših izseljencev ♪
919 944 969 994 1.019 1.044 1.069 1.094 1.119 1.144 
