Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (10.219-10.243)



  1.      samôtnik  -a m () knjiž. osamljen človek, samotar: zagrenjen samotnik; živi skoraj kot puščavnik in samotnik
  2.      samotòk  in samotók -óka m ( ọ́; ọ̑) agr. sok, ki priteče iz zmečkanega, zmletega sadja, zlasti grozdja, pred stiskanjem: samotok in prešanec
  3.      sámouníčiti se  -im se dov. (-) knjiž. uničiti samega sebe: grozi nevarnost, da se bo človeštvo samouničilo
  4.      sámouveljávljanje  -a s (-á) uveljavljanje samega sebe: gre za njegovo samouveljavljanje pred ljudmi; želja po samouveljavljanju / družbeno samouveljavljanje; samouveljavljanje malega naroda
  5.      samováti  -újem nedov.) star. samevati: vsak je samoval v svoji sobici / stari grad že dolgo samuje je prazen, pust, neobljuden / ob poti je samovala njena hiša; v kotu je samoval klavir ∙ zastar. takrat je še samoval bil neporočen, samski samováje: samovaje je slonela na oknu samujóč -a -e: samujoče drevo
  6.      samovnják  -a m (á) geogr. večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; balvan
  7.      samovólja  -e ž (ọ̄) samovoljno dejanje ali ravnanje: kaznovati, preprečiti samovoljo; sam je prižgal luč in se opravičil za to samovoljo / s samovoljo kršiti človekove pravice / vojaška samovolja; težko so prenašali samovoljo graščakov; samovolja predstojnika / to je dejanje samovolje
  8.      sámozaglédanost  -i ž (-ẹ̑) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: samozagledanost nekaterih igralcev / pubertetna samozagledanost / obračun s kulturniško samozagledanostjo
  9.      sámoznák  -a m (-) adm. obvezna stenografska okrajšava za določeno pogostno besedo: samoznaki in druge okrajšave / stenografski samoznaki
  10.      sámski  -a -o prid. (á) 1. ki ni poročen: samski moški; ostala je samska / samski stan; samsko življenje ∙ predložiti samski list pri eerkveni poroki potrdilo, da oseba, ki se želi poročiti, ni poročena; publ. zamenjati samski stan z zakonskim poročiti se 2. namenjen za bivanje ene osebe: najeti samsko sobo; samsko stanovanje / delovna organizacija gradi samski dom za svoje delavce ◊ agr. samski jarem jarem za eno žival sámsko prisl.: živeti samsko sámski -a -o sam.: samski in poročeni; omožene in samske
  11.      sanácija  -e ž (á) glagolnik od sanirati: sanacija starega gradu / sanacija vodnjakov / prevzeti sanacijo premogovnika; sklep o sanaciji banke; postopek za sanacijo / finančna sanacija
  12.      sanacíjski  tudi sanácijski -a -o prid. (; á) nanašajoč se na sanacijo: sanacijska dela v starem delu mesta / sanacijski postopek, program
  13.      sánčopánsovski  -a -o prid. (-) ekspr. tak kot pri Sanču Pansi: sančopansovska dobrodušnost; igralec je ustvaril pravo sančopansovsko figuro
  14.      saní  -í ž mn. ( ) vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: kupiti nove sani in smučke; voziti se s sanmi; dolge, močne, nizke sani / zapreči sani; s senom naložene sani / motorne, tekmovalne sani ♦ aer. katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo; navt. sani leseni gredi pod trupom ladje, ki omogočata spust ladje po sanišču; strojn. sani gibljivi del obdelovalnega stroja, zlasti stružnice, za vodenje rezilnega orodja
  15.      saníranje  -a s () glagolnik od sanirati: saniranje starih zgradb / saniranje podjetja
  16.      sanírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti, da kaj (znova) dobi zahtevane, zaželene lastnosti; popraviti, izboljšati: sanirati ceste, mostove; grad bodo v celoti sanirali / sanirati jezero ∙ sanirati gledališke razmere izboljšati, urediti 2. jur. z organizacijskimi, finančnimi, pravnimi ukrepi izboljšati neugodno finančno stanje delovne organizacije, skupnosti: sanirati podjetje / sanirati gospodarski položaj
  17.      sánjski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sanje: sanjski strahovi; sanjsko doživetje / pogreznil se je v svoj sanjski svet / sanjska pokrajina ∙ star. sanjske bukve knjiga, ki razlaga pomen sanj sánjsko prisl.: življenje si predstavlja zelo sanjsko; imela je sanjsko lepo postavo zelo lepo
  18.      sápa  -e ž (á) nav. ekspr. 1. dihanje, dih: sapa mu je zastajala; pridrževati, zadrževati sapo; dolgo je zdržal brez sape / loviti sapo težko, sunkovito dihati; imeti (težko) sapo oteženo, težko dihati / čutila je njegovo sapo na obrazu / zajeti sapo vdihniti 2. veter, zlasti šibkejši: sapa piha; hladna, mehka, ostra sapa; večerna sapa; nežna je kot majska sapa / drevje se je zibalo v sapi 3. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vso sapo zelo, močno: na vso sapo so hiteli v hrib; kričal je na vso sapo ● ekspr. pri hoji ga daje, nadleguje sapa težko diha; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; nar. spustiti sapo iz meha zrak; ekspr. kar sapo ji je vzelo, zaprlo zelo je bila presenečena; bil je brez sape zadihan, izčrpan; brez sape je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem; ekspr. povedati v eni sapi, v isti sapi vse naenkrat, hitro
  19.      sápnik  -a m () cevka, ki dovaja zrak iz grla v sapnice: draži ga v sapniku; sapnik in požiralnik ◊ muz. sapnica
  20.      sardón  -a m (ọ̑) zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: loviti sardone
  21.      sardónski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. zelo prezirljiv, posmehljiv: okoli ust mu je zaigral sardonski nasmeh
  22.      sáskija  -e ž (ā) agr. zgodnji krompir holandske sorte s svetlo rumenim mesom: izkopati, posaditi saskijo
  23.      sát  -a tudim () skupek voščenih celic, v katere odlagajo čebele med, cvetni prah, zalego: čebele gradijo sat; vzeti sat iz panja; celica sata ♦ čeb. obnožni sat v katerem je obnožina; premični sat ki ga je mogoče poljubno premeščati
  24.      sátast  -a -o prid. () podoben satu: stena je poslikana s satastim vzorcem; satasta zgradba celice / ponev s satastim dnom
  25.      sátir  in satír -a m (; ) v grški mitologiji spremljevalec boga Dioniza, upodobljen kot človek s kozjimi nogami, kozjo brado in repom: v teh gozdovih so živeli satiri in nimfe; pohoten kot satir

   10.094 10.119 10.144 10.169 10.194 10.219 10.244 10.269 10.294 10.319  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA