Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gozd (351-375)


  1.      hója 2 -e ž (ọ̄) iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem; jelka: podirati, sekati hoje; mlada, velika hoja / pog. kamor pogledaš, sama hoja jelov gozd ♪
  2.      hójev  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hoja2: hojev med / hojev gozd, les jelov ♪
  3.      hójevje  -a s (ọ́) jelov gozd: v hojevju je bilo še sredi dneva temačno / enakomerno valovanje hojevja jelovega drevja // jelove veje: ležišče si je pripravil iz smrečja in hojevja ♪
  4.      hólcar  -ja m (ọ́) nižje pog. drvar, gozdni delavec: slišati je bilo sekire holcarjev ♪
  5.      hólm  -a m (ọ̄) star. grič, hrib: kmalu so dospeli do holma; nizek, z gozdom porasel holm; vasica leži na prijaznem holmu ♦ geogr. osamljena višja vzpetina na ravnini; osamelec ♪
  6.      homogénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost homogenega: homogenost kovine; homogenost gozdnega sestoja / homogenost ansambla, ekipe / nacionalna homogenost ♪
  7.      hósta  -e ž (ọ̑) 1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov ∙ pog. bil je v hosti pri partizanih // drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto 2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko 3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto; podkuriti s hosto; naročje hoste ♪
  8.      hóstar  -ja m (ọ̑) 1. gozdni delavec; gozdar: hostarji redčijo gozd 2. pog. partizan: domačini so dajali hostarjem hrano; bil je na strani hostarjev ♪
  9.      hósten  -tna -o prid. (ọ̑) gozden: hostno drevje / hostne živali ♪
  10.      hóstica  -e ž (ọ̑) gozdič: prijazna bukova hostica ♪
  11.      hóstnat  -a -o prid. (ọ̑) gozdnat: hostnati hribi ♪
  12.      hraníti  in hrániti -im, in hrániti -im nedov. (ȋ á ā; á ā) 1. dajati komu hrano: mati hrani otroke; hraniti lačne; čebele hranijo ličinke; hraniti dojenčka iz steklenice; ranjenec je okreval in se že sam hrani / umetno hraniti bolnika dajati mu hranilno raztopino naravnost v kri / hraniti živino krmiti; pren. z branjem hraniti domišljijo 2. knjiž., redko preživljati, vzdrževati: vsi so že preskrbljeni, le najmlajšega še hrani oče; hranijo se s poštenim delom / vznes. hranila ga je domača zemlja 3. knjiž., redko dajati čemu potrebno energijo: hraniti stroje z nafto / radio so hranile baterije napajale hraníti se in hrániti se navadno v zvezi s s, z jesti, uživati: hijene se hranijo z mrhovino; ptice se hranijo z žuželkami; hraniti se z rastlinsko hrano / hraniti se v menzi, doma / rastlina se hrani iz zemlje vsrkava hranilne snovi; pren., knjiž. literatura se hrani ob dediščini preteklosti hranèč -éča -e: otroka sta hodila po gozdu, hraneč se z jagodami; hraneča tekočina hránjen -a -o: otroci so dobro, slabo hranjeni; hranjen z mlekom ♪
  13.      hrastíčje  -a s (ȋ) mlad hrastov gozd: mlado, redko hrastičje / pod hrastičjem je rasla sočna trava pod mladim hrastovim drevjem ♪
  14.      hrastína  -e ž (í) redko 1. hrastov gozd: smrečje in hrastina 2. hrastov les: deske iz hrastine ♪
  15.      hrástje  -a s (ā) hrastov gozd: tam je hrastje najbolj gosto; visoko hrastje / samotno je živel v koči med hrastjem hrastovim drevjem ♪
  16.      hrástov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na hrast: hrastov les; hrastov želod; hrastova šiška; hrastovo listje, lubje / hrastov gozd / hrastov furnir, parket; hrastova doga; hrastova miza ◊ zool. veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo ♪
  17.      hrastovína  in hrástovina -e ž (í; á) 1. hrastov les: tesana, žagana hrastovina; pohištvo iz hrastovine 2. redko hrastov gozd: zašel je v hrastovini ♪
  18.      hrástovje  -a s (á) hrastov gozd: iz hrastovja so izletavale ptice; gosto, visoko hrastovje / živali objedajo hrastovje hrastovo drevje ♪
  19.      hraščína  -e ž (í) redko hrastov gozd: hraščina in bukovje ♪
  20.      hribóvje  -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezani hribi: na tem področju prevladujejo nizka hribovja; golo, gozdnato, kraško hribovje / predalpsko hribovje // več hribov, hribi: dolina je bila skrita med hribovjem; grmelo je, kot bi se podiralo hribovje ♪
  21.      hríbovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hribovce ali hribe: hribovski gozdovi; hribovski kmetje; hribovska vas / hribovska žilavost; hribovsko vedenje ♪
  22.      hruščáti  -ím nedov. (á í) ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove: nevihta hrušči / ranjeni medved je hruščal po gozdu ♪
  23.      hrvátar  -ja m (ȃ) 1. nekdaj sezonski, zlasti gozdni delavec, ki hodi na delo na Hrvatsko: za praznike prihajajo hrvatarji domov 2. pog. kar je po izvoru s Hrvatskega: na sejmu je kupil lepega pujska hrvatarja ♪
  24.      húbar  -ja m (ȗ) 1. kdor ima hubo: hubarji so pasli živino na skupnih pašnikih 2. nekdaj najemni delavec na gozdnem posestvu: socialno vprašanje hubarjev in viničarjev ♪
  25.      húmus  -a m (ȗ) vrhnja plast tal, ki vsebuje veliko razkrojenih organskih snovi, prst: sloj proda je pokrit z rodovitnim humusom; gozdni humus // agr. razkrojene organske snovi, sprstenina: zemlja vsebuje veliko humusa; obogatiti tla s humusom ♪

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA