Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gozd (251-275)


  1.      dúh  -á m, im., tož. dv. tudi duhá (ȗ) 1. razumsko-spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha najvišje, izvirno ustvarjalne sposobnosti; velikani duha / enoličnost ubija duha miselno dejavnost; bogastvo človekovega duha mišljenja, čustvovanja; lepa je in polna duha bistroumnosti, domiselnosti // s prilastkom miselne, značajske značilnosti: je bistrega, upornega duha; manjka mu kritičnega duha // s prilastkom nadarjenost, sposobnost: narava mu ni dala umetniškega duha; ima preroškega duha; je brez trgovskega duha 2. s prilastkom človek, zlasti glede na njegove miselne in značajske značilnosti: slovi kot izrazit analitičen duh; takšno stališče zastopajo naši najnaprednejši duhovi; nemiren, velik duh / spada med največje duhove dvajsetega stoletja mislece, razumnike; klasična filozofija je dolgo obvladovala evropske duhove // mn., publ. ljudje, zlasti glede na določene nazore, ideje: glede tega se duhovi razhajajo; novica je razburila duhove / ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine 3. splošne miselne, nazorske značilnosti: duh časa se spreminja; nasprotovati duhu časopisa; spoznati duha modernega človeka / napreden duh knjige; patriarhalni duh meščanstva / biti vzgojen v svobodoljubnem duhu miselnosti, nazorih; biti Slovenec po rodu in duhu / vsi so istega duha; vznes. bil mu je brat po duhu in po srcu // resnična, prava vsebina: pačiti načela in duha gibanja; takšni zaključki so tuji duhu razprave; to ustreza le črki, ne pa duhu zakona / postopati v duhu predpisov smislu 4. navadno s prilastkom splošno psihično razpoloženje: zanimalo ga je, kakšen duh vlada med delavstvom, v deželi; tekmovalni duh je zajel šolo / knjiž., z oslabljenim pomenom: med množicami se je širil duh nezadovoljstva nezadovoljstvo; vanj je stopil duh zavisti / odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu vzdušju, atmosferi; publ. posvetovanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja / vnašati v poslovanje dobičkarski duh stremljenje, težnje 5. v različnih mitologijah in religijah bitje netvarne narave: verjeti v duhove; dobri in zli duhovi; gozdni, vodni duhovi; odšel je tiho kakor duh / v krščanstvu: Bog je duh; hudobni duh hudič; nebeški duhovi angeli 6. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; duša: duh je zapustil telo / prikazal se mu je duh rajnega; ekspr. ali si ti ali je tvoj duh 7. v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je: duh in materija; bitnost duha ● knjiž. njegov duh ni klonil ostal je pogumen; duh se mu je omračil duševno je zbolel; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; biti v duhu pri kom z mislimi, ne dejansko; samo sedel je pri njih, z duhom pa je bil odsoten mislil je na druge stvari; brati kaj s pravim duhom namenom, razumevanjem; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; star. bolan na duhu slaboumen, omejen; iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; knjiž. braniti resnico z orožjem duha s prepričljivim, bistrim dokazovanjem; ura duhov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene, v katerem se vračajo duhovi rajnih; ekspr. zakladi duha kar je ustvaril človeški razum ◊ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine; rel. sv. Duh tretja božja oseba ♪
  2.      dúplati  -am nedov. (ȗ) redko loviti polhe po duplinah, duplih: duplarji so hodili po gozdovih in duplali polhe ♪
  3.      dvójčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. gozd. dvodebeln: dvojčno drevo 2. min. dvojčičen: dvojčni šiv ♪
  4.      dvólísten  -tna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki ima dva lista: dvolistna rastlina ♦ bot. dvolistni vimenjak gozdna rastlina z močno dišečimi belimi cveti, Platanthera bifolia; dvolistna senčnica gozdna rastlina z dvema srčastima listoma in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Majanthemum bifolium ♪
  5.      ekologíja  -e ž (ȋ) veda o odnosu organizmov do okolja: rastlinska, živalska ekologija / pomen gozda v ekologiji pokrajine ♪
  6.      ekonómika  -e ž (ọ́) 1. s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin: vloga države pri razvoju družbene ekonomike; pomanjkljivosti, spremembe v naši ekonomiki / zakonitosti kapitalistične, socialistične ekonomike // proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: razvijati ekonomiko; nacionalna ekonomika; povezati ekonomiko dežele z mesti / ukvarja se z ekonomiko podjetja 2. veda o organizaciji gospodarstva in zakonitostih njegovega razvoja: predava ekonomiko proizvodnje; ekonomika gozdarstva, kmetijstva / Inštitut za ekonomiko 3. redko ekonomičnost, gospodarnost: problemi organizacije in ekonomike dela; razprava o ekonomiki gospodarjenja v industriji / ekonomika izraznih sredstev zgoščenost, jedrnatost ♪
  7.      ékosistém  -a m (ẹ̑-ẹ̑) biol. sistem odnosov med živimi bitji in neživo naravo: vplivi onesnaževanja na ekosisteme; ekosistem na travniku, v gozdu ♪
  8.      ekscéntričen  tudi ekscêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) 1. ki nima osrednje točke v svojem središču, izsreden: ekscentričen obroč; ekscentrične mreže pajkov / ekscentrična rast bule 2. knjiž. ki se zelo razlikuje od običajnega, normalnega; nenavaden, opazen: ekscentrična obleka; ekscentrične geste / dajal je ekscentrične izjave; ekscentrične navade / nav. ekspr. bila je precej ekscentrična neuravnovešena, čudaška ◊ gozd. ekscentrično deblo deblo, ki nima stržena v sredini; grad. ekscentrična obremenitev obremenitev, ki ne deluje na sredino konstrukcije; obrt. ekscentrična stiskalnica ekscentrska stiskalnica ♪
  9.      ekspêrt  -a m (ȇ) strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke, izvedenec: pravni ekspert; ekspert za rusko književnost pri založbi; izjava, poročilo eksperta za gozdarstvo ♪
  10.      eksploatácija  -e ž (á) 1. neplačano prilaščanje proizvodov tujega dela, izkoriščanje: kapitalistična eksploatacija delavcev; kolonialna eksploatacija; eksploatacija in zatiranje 2. uporabljanje česa v gospodarske namene: eksploatacija gozdov, rudnikov / eksploatacija vodne sile / publ. eksploatacija vozil, železnic ♪
  11.      eksprésen  -sna -o prid. (ẹ̑) ki zelo hitro vozi: ekspresno dvigalo / ekspresni vlak brzovlak na dolgih progah z zelo redkimi postanki / ekspresna pomorska proga Benetke—Dubrovnik—Pirej // ptt ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj: ekspresna pošiljka; ekspresno pismo ◊ filat. ekspresna znamka znamka za frankiranje ekspresnih pošiljk; gastr. ekspresna kava kava, pripravljena z ekspresnim aparatom; gost. ekspresni aparat aparat za hitro pripravljanje toplih pijač s paro; ekspresni bar, bife bar, bife, kjer se streže stoječim gostom; gozd. ekspresni gozdovi gozdovi z umetno pospeševano rastjo; trg. ekspresni lonec ekonom lonec eksprésno prisl.: ekspresno dostaviti; poslati pismo ekspresno; sam.: pog. eno ekspresno in dve turški ekspresno kavo ♪
  12.      ekspropriírati  -am dov. in nedov. (ȋ) uradno odvzeti lastninsko pravico v korist družbe, razlastiti: ekspropriirati dosedanje lastnike / ekspropriirati gozdove ekspropriíran -a -o: ekspropriirana buržoazija ♪
  13.      ekstenzíven  -vna -o prid., ekstenzívnejši (ȋ) ki teži po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: ekstenziven način proizvodnje; ekstenzivna graditev mesta / ekstenzivno gospodarjenje z gozdovi gospodarjenje, ki ne teži po smotrnem izkoriščanju / ekstenzivno in intenzivno doživetje ◊ agr. ekstenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. ekstenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja malo kapitala; jur. ekstenzivna razlaga zakona razlaga, ki daje zakonu širšo vsebino ekstenzívno prisl.: ekstenzivno obdelovati zemljo; gospodarske stike razvijamo ekstenzivno in intenzivno ♪
  14.      elíten  -tna -o prid. (ȋ) ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste, izbran: elitni čevlji; kobilarna za vzgojo elitnih plemenskih konj; elitni lokal; zbrani so bili sami elitni športniki; elitni pevski zbor / elitna plesna prireditev / elitni sloji prebivalstva ◊ gozd. elitno drevo drevo, ki je zaradi zelo dobrih dednih lastnosti primerno kot semenjak; voj. elitni oddelki vojaške enote za opravljanje posebno odgovornih nalog ali za reprezentanco ♪
  15.      ênocvéten  -tna -o prid. (ē-ẹ̑) ki ima en cvet: enocvetna rastlina ♦ bot. enocvetna zelenka nizka rastlina iglastih gozdov z enim belim cvetom, Pirola uniflora ♪
  16.      enodôben  -bna -o prid. (ó ō) gozd., v zvezi enodobni gozd gozd, ki ima drevesa približno enake starosti ♪
  17.      enoméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. enakomeren: enomerni koraki; enomeren tek // enoličen, monoton: enomeren glas; enomerno življenje / enomerna sivina ◊ gozd. enomerni sestoj gozda sestoj gozda, ki ima drevesa približno enake debeline enomérno prisl.: enomerno majati z glavo ♪
  18.      erár  -ja m (ā) jur. država kot lastnik premoženja: po teh zakonih zapade premoženje erarju; tamkajšnji gozdovi so bili večinoma v posesti erarja ♪
  19.      eráren  -rna -o (ȃ) pridevnik od erar: erarni gozdovi; erarno poslopje ♪
  20.      eremitáža  -e ž (ȃ) knjiž. puščavnikovo bivališče: gozdna eremitaža // nekdaj preprosta stavba kot posnetek puščavniškega bivališča ♪
  21.      etát  -a m (ȃ) gozd. količina lesa, ki je za določeno dobo odmerjena za posek: določiti etat za posamezne gozdove; letni etat ♪
  22.      evidéntičar  -ja m (ẹ́) uslužbenec, ki vodi evidenco: evidentičar v referatu za gozdarstvo ♪
  23.      fárški  -a -o prid. (ȃ) 1. slabš. duhovniški: farški list; to je naredil pod farškim vplivom 2. nar., v zvezi farške kapice grm z rdečimi plodovi, ki raste po gozdovih in mejah; trdoleska ♪
  24.      fávn  -a m (ȃ) v rimski mitologiji bog polj in gozdov, upodobljen kot človek s kozjimi nogami: smeh favnov ♪
  25.      fávna  -e ž (ȃ) živali, ki živijo na določenem področju, živalstvo: proučevati floro in favno pokrajine; globokomorska, planinska favna; bogata favna naših gozdov / tropska morja s pisano ribjo favno ♪

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA