Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

govor (2.926-2.950)



  1.      preneúmen  -mna -o prid. (ú ū) preveč neumen: preneumen je za tako delo / premlad in preneumen je še / to govorjenje je preneumno, da bi ga še poslušal preneúmno prisl.: preneumno govoriti / ekspr., v povedni rabi preneumno bi bilo izgubljati čas s tem
  2.      prenevédanje  -a s (ẹ́) knjiž. sprenevedanje: tako prenevedanje mu je zoprno / govoriti brez prenevedanja
  3.      preobremenjeváti  -újem nedov.) preveč obremenjevati: preobremenjevati temelje, voz / služba ga ne preobremenjuje; preobremenjevati učence z domačimi nalogami ∙ preobremenjevati govor s pregovori in reki delati ga manj razumljivega; ekspr. bolnik želodca ne sme preobremenjevati ne sme preveč, čez mero jestiteh. preobremenjevati motor
  4.      preostájati  -am nedov. (ā) nav. 3. os. (večkrat) biti še a) neporabljen, nerazdeljen; ostajati: nikoli mu ne preostaja dosti časa; kaj pa še hočeš, saj vam doma vsega preostaja b) neopravljen, nenarejen: preostajalo mu je še nekaj izpitov c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: preostaja mu samo dvoje: da gre ali pa da se pobota z materjo; ne preostaja mi nič drugega, kot da govorim z njim
  5.      preóster  -tra tudi -ôstra -o stil.prid. (ọ́, ó) preveč oster: nož je preoster predmet za otroke / ta prašek je za pomivanje občutljive posode preoster / izgovoril je preostro besedo; prisodili so ji preostro kazen; v časopisu so objavili preostro kritiko njegove najnovejše drame / njegov oče je preoster človek; ne bodi preoster z njim / ekspr. ima preoster glas, da bi bil lep / zaradi preostrega mraza ni odšel na sprehod prehudega / to podnebje je zanj preostro / ovinek je bil preoster, da bi ga lahko prevozil s tako hitrostjo / njene črte, poteze na obrazu so preostre ● evfem. njegov sluh ni preoster oster preóstro in preostró tudi preôstro prisl.: preostro govoriti; nikar ne sodite preostro mojih dejanj; nekateri vozniki preostro zavijajo
  6.      prepádenost  -i ž () groza, prestrašenost, osuplost: prepadenost mu je sijala iz oči; od prepadenosti ni mogel odgovoriti ● redko bolnikova prepadenost shujšanost, upadlost
  7.      prepájati  -am nedov. (ā) 1. delati, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi: prepajati les s kemičnimi sredstvi; prepajati platno s klejem; pren. oče ga je prepajal z ljubeznijo do domovine 2. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: vonj rož prepaja ozračje; to čustvo jo čedalje bolj prepaja / nova spoznanja prepajajo človekov odnos do sveta / odgovoril je z glasom, ki ga je prepajal strah prepájati se dobivati vase veliko kake snovi, navadno tekoče: obleka se prepaja z vodo
  8.      preparírati  -am nedov. in dov. () 1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali; sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo; znati preparirati ptiče 2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak; pred uporabo kože preparirajo; preparirati papir 3. dov., ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi; ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov ◊ arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanja preparírati se knjiž., redko pripravljati se, učiti se: vsak dan se preparira za predavanje; dobro se je preparirala za vlogo, ki jo je morala odigrati preparíran -a -o: preparirani hrošči, metulji; ima zalogo posebej prepariranega tobaka; les je bil prepariran proti gnilobi ♦ muz. preparirani klavir klavir, ki se mu med strune vstavljajo razni predmeti, da nastanejo novi zvočni efekti
  9.      prepást  -i ž () zastar. 1. propad: prepast Egipčanov 2. groza, prestrašenost: napadalcev se je polotila prepast; od prepasti je komaj govoril
  10.      prepatétičen  -čna -o prid. (ẹ́) preveč patetičen: prepatetičen govor / prepatetično vedenje
  11.      prepelíca  -e ž (í) 1. ptica selivka rjavkaste barve, ki živi na polju in travnikih: prepelica petpedika; prepelice in škrjančki 2. ekspr. mlada, ljubka ženska: kdo pa je tista prepelica / kot nagovor pridi, prepelica moja
  12.      prepelíčica  -e ž (í) ekspr. 1. manjšalnica od prepelica: rad je poslušal petje prepeličic 2. mlada, ljubka ženska: le kje je našel to nežno prepeličico / kot nagovor dobro spi, prepeličica
  13.      prepelíčka  -e ž (í) ekspr. 1. manjšalnica od prepelica: prepelička je prepevala petpedi, petpedi; otroci so se podili po travniku kot jata prepeličk 2. mlada, ljubka ženska: rad je govoril o svoji prepelički / kot nagovor kam greš, prepelička
  14.      prepévati  -am nedov. (ẹ́) 1. večkrat, dalj časa peti: fantje so zvečer dolgo prepevali; glasno, veselo prepevati; žvižgati in prepevati; prepeva kot slavček zelo lepo / dekle ves dan prepeva od sreče; prepevati si za razvedrilo // preh. večkrat, dalj časa izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi so prepevali pred pohodi; prepevati popevke; prepevati otroku uspavanke 2. ekspr. glasbeno se izražati z glasom; peti: prepevala je ob spremljavi klavirja 3. večkrat, dalj časa oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: kos prepeva; murni prepevajo ● ekspr. njegova duša prepeva od sreče zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh krajih pogosto prepeva rdeči petelin so pogosto požari; ekspr. v borih prepeva veter bori šumijo zaradi vetra; ekspr. prepevaj ti to svoji ženi govori, pripoveduj; zastar. prepevati domačo deželo opevati; ekspr. spet mu prepeva slavo zelo ga slavi; pog. dvajset let je prepeval v domačem zboru bil član domačega zbora prepeváje: prepevaje se bližati; veselo prepevaje je hitel domov prepevajóč -a -e: prepevajoč korakati; skupina prepevajočih izletnikov; glasno prepevajoče deklice
  15.      prepíh  -a m () gibanje, premikanje zraka, ki nastane v (zaprtem) prostoru med dvema odprtinama: ko je odprl vrata, je nastal prepih; prepih mu škoduje; zavarovati rastline pred prepihom / biti, stati na prepihu; sušiti meso na prepihu ∙ ekspr. tako odgovorna delovna mesta bi morala biti stalno na prepihu izpostavljena kritičnemu ocenjevanju, nadzorstvu; ekspr. Slovenci živimo na prepihu na ozemlju, kjer se križajo različni kulturni, politični vplivi, različna prizadevanja
  16.      prepirljív  -a -o prid. ( í) ki se (rad) prepira: prepirljiv človek; postala je razdražljiva in prepirljiva / govoriti v prepirljivem tonu
  17.      preplàh  -áha m ( á) 1. nenaden (velik) strah, preplašenost: obšel ga je preplah; vdajati se preplahu / razbežati se v preplahu; s preplahom v glasu odgovoriti // zmeda, nered: v mestu je nastal preplah; partizani so povzročali med Italijani preplah 2. knjiž. alarm: poskusni preplah; preplahi ob letalskih napadih / dati znak za preplah / sirene so naznanile konec preplaha
  18.      preplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat a) čez drugo tako stvar: začel je prepletati niti in delati vozle; mrežasto, rahlo prepletati; prepletati in odpletati / vznemirjeno je prepletala prste b) na več mestih skozi kaj drugega: prepletati butare zelenja s pisanimi trakovi / prepletati sobo z girlandami cvetja 2. rastoč (mrežasto) a) prekrivati površino: zidove prepletajo ovijalke; rečno dno gosto prepletajo rastline b) se razširjati v čem: zemljo prepletajo korenine; žile prepletajo mišice 3. delati, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: pisatelj prepleta zgodbe; razlaganje se prepleta s pogovorom; resničnost se prepleta z domišljijo / njuna glasova se prijetno prepletata // delati, da se kaj pojavi večkrat, na več mestih: svojo pripoved prepleta s humorjem 4. ekspr. ponavljajoč se pojavljati, nastopati kje: vso starejšo zgodovino prepletajo boji s plemiči / spomine na njihove prednike prepletajo pesmi in pravljice preplétati se obstajati v mrežasti obliki: niti v blagu se pravilno prepletajo ∙ njeni prsti se prepletajo z njegovimi drži ga za roko tako, da so njeni in njegovi prsti položeni drug čez drugega prepletajóč -a -e: delal je košaro, prepletajoč šibe; prepletajoči se motivi; skladnost prepletajočih se ornamentov; gosto prepletajoče se veje; pravokotno prepletajoča se prečna in podolžna vlakna
  19.      prepovédati  -povém dov. (ẹ́) povedati, sporočiti, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedal jim je govoriti o teh stvareh; gostilničar jim je prepovedal kartanje; s pogledom, z roko komu kaj prepovedati; strogo prepovedati / zdravnik mu je prepovedal težko delo / prepovedali so mu cigarete / zastar. prepovedal jim je svojo hišo vstop vanjo // povedati, sporočiti to, navadno z grožnjo kazni: prepovedati nadurno delo; občinski organi so prepovedali točiti alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj; z odločbo, zakonom prepovedati; pismeno, ustno prepovedati / pod kaznijo prepovedati // povedati, sporočiti, navadno z grožnjo kazni a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: prepovedati film, knjigo, nauk b) da kaj ne sme več obstajati: prepovedati kako društvo, organizacijo / časopis je nekaj časa izhajal, nato so ga prepovedali prepovédan -a -o: parkirati na prepovedanem mestu; po veljavnih predpisih je to prepovedano / kot opozorilo: nezaposlenim vstop prepovedan; kaditi prepovedano ∙ loviti v prepovedanem času v času, ko se po predpisih o lovu določene živali ne smejo loviti, streljati; prepovedani sad je najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; star. sad prepovedane ljubezni nezakonski otrok; ta beseda, oblika je prepovedana ni v skladu z določenim slovničnim pravilom in se šteje za napako; sam.: ali sem storil kaj prepovedanega
  20.      prepovedováti  -újem nedov.) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi prepoveduje srce // praviti, sporočati to, navadno z grožnjo kazni: ta urad jim je včasih dovoljeval, včasih prepovedoval prodajo izdelkov / v taborišču so jim večkrat prepovedovali pisma dobivanje, odpošiljanje pisem / to nam prepoveduje zakon / ta znak prepoveduje prehitevanje // praviti, sporočati, navadno z grožnjo kazni a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: cenzura je nekdaj take filme prepovedovala b) da kaj ne sme več obstajati: fašistična oblast je prepovedovala društvo za društvom ● ekspr. tako govorjenje, ravnanje si prepovedujem nezadovoljen, ogorčen sem zaradi neprimernosti, žaljivosti takega govorjenja, ravnanja z menoj
  21.      prepríčanje  -a s () 1. kar kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno misli, sodi, da je resnično, pravilno: njegovo prepričanje, da hči še živi, se je po tem dogodku omajalo, utrdilo; domneva se je spremenila v prepričanje / izrazil je prepričanje, da bo stvar kmalu urejena; prišel je do prepričanja, da je edino tako življenje smiselno / živel je v zmotnem prepričanju, da to ni njegova dolžnost / to sem naredil iz prepričanja, ne iz strahu; redko po mojem prepričanju stvar ne bo tako lahka mnenju, sodbi 2. prepričanost: njegov glas je izražal trdno prepričanje / odgovoriti z globokim, mirnim prepričanjem 3. skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb a) o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka: braniti, zatajiti prepričanje; za svoje prepričanje so bili pripravljeni tudi umreti; versko prepričanje / biti po prepričanju marksist b) v zvezi s kakim delom stvarnosti: njegovo politično prepričanje
  22.      prepríčanost  -i ž () stanje prepričanega človeka: za tako odločitev je bila potrebna globoka, trdna prepričanost; prepričanost koga o čem; prepričanost, da je tako prav / govoril je s tako prepričanostjo, da so mu verjeli ● zastar. imeti tako prepričanost prepričanje
  23.      prepríčati  -am dov. ( ) doseči, da ima kdo povedano, mišljeno glede na logiko, izkustvo upravičeno za resnično, pravilno: prepričal jih je o njeni krivdi, o potrebnosti česa; ni ga prepričal, da bo vojne kmalu konec / prepričati koga o pravilnosti, resničnosti česa / ta dokaz ga je prepričal, da se je motil ∙ pog. prepričaj ga, da bo šel z nami pregovori // publ. vzbuditi pozitiven odnos: predstava me ni prepričala / ta roman niti umetniško niti idejno ne prepriča nima ustreznih umetniških in idejnih kvalitet prepríčati se spoznati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi: prepričal se je o njihovi poštenosti, zastar. njihove poštenosti; prepričaj se, ali je cesta prazna; ekspr. na svoje oči sem se prepričal, da je to res prepríčan -a -o 1. deležnik od prepričati: že na pol prepričani ljudje so spet začeli dvomiti; prepričan je bil, da bo sprejet; biti prepričan o zmagi, neustalj. v zmago; popolnoma, trdno, ekspr. sveto prepričan 2. ki vsebuje, izraža prepričanost o čem: videl je njegov prepričani pogled 3. ki ima svoj nazor, idejo brez dvomov, pomislekov za najbolj pravilen, ustrezen resničnosti: postati prepričan komunist ● knjiž. biti prepričan vase imeti zaupanje vase, biti samozavesten; pog. nisem prepričan, če bom šel na izlet ne vem gotovo, nisem se še odločil; ekspr. bodite prepričani, da se bom potrudil poudarja gotovost izpolnitve, uresničitve povedanega; prisl.: res je, je prepričano dodal
  24.      prepričeválen  -lna -o prid. () s katerim se prepriča: prepričevalna moč njegovega govorjenja / igra glavnega igralca je bila psihološko, umetniško prepričevalna ● knjiž. prepričevalen dokaz prepričljiv; redko doseči prepričevalno zmago prepričljivo prepričeválno prisl.: prepričevalno govoriti, zmagati
  25.      prepričeválnost  -i ž () lastnost, značilnost prepričevalnega: prepričevalnost govora, nastopa / osebam romana manjka jasnosti in prepričevalnosti / idejna, umetniška prepričevalnost

   2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA