Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gospodinjiti (7)

1.      gospodínjiti  -im nedov. (í ȋ) opravljati ali voditi domača, hišna dela: kuha mu in gospodinji; zna dobro gospodinjiti / gospodinji na lepi kmetiji je gospodinja ♪
2.      pogospodínjiti  -im dov. (í ȋ) krajši čas gospodinjiti: včasih mu je prišla pogospodinjit ♪
3.      prigospodínjiti  -im dov. (í ȋ) z gospodinjenjem priti do česa: denar za dopust je prigospodinjila ♪
4.      zagospodínjiti  -im dov. (í ȋ) začeti gospodinjiti: tudi v novem okolju je spretno zagospodinjila / zagospodinjila je na sosedovi kmetiji postala gospodinja ♪
5.      gospodínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od gospodinjiti: z njenim gospodinjenjem so bili zelo zadovoljni ♪
6.      gospodínjski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na gospodinjstvo: ukvarja se z gospodinjskimi deli; električni gospodinjski aparati, stroji; gospodinjske potrebščine / gospodinjski servis servis, ki oskrbuje gospodinjstva z občasno pomočjo pri gospodinjskih delih; gospodinjska pomočnica ženska, ki je v službi v zasebnem gospodinjstvu za pomoč pri gospodinjskih delih ♦ šol. gospodinjski pouk učni predmet, pri katerem se poučuje opravljanje domačih, hišnih del 2. ki zna dobro gospodinjiti: je zelo skrbna in gospodinjska ♪
7.      nèizbírčnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neizbirčnega človeka: zaradi njegove neizbirčnosti mu ni bilo težko gospodinjiti / ekspr. neizbirčnost v uporabi sredstev za dosego cilja ♪