Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gosli (11)



  1.      gósli  -i ž mn. (ọ̄) raba peša violina: igra (na) gosli; spremljati na goslih; ciganske gosli; zvok gosli je zamrl ● star. imel je odpeto srajco in je kazal gosli vrat in prsi; star. dati denar v gosli plačati godcem pri plesu
  2.      góslice  -lic ž mn. (ọ̄ ọ̑) manjšalnica od gosli: kupil je dečku prve goslice / ekspr. njegove goslice so čudovito pele
  3.      cigumíganje  -a s () slabš. igranje na godalo: nenehno cigumiganje gosli
  4.      cígu mígu  in cígumígu medm. (-) posnema glas gosli ali drugih godal: cigu migu tralala / slabš. ves dan dela cigu migu igra na godalo
  5.      disonánca  -e ž () 1. muz. neblagoglasno razmerje dveh ali več tonov: v tej skladbi se kopičijo disonance; disonanca in konsonanca / gosli so se oglasile v rezki disonanci 2. knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost: disonanca barv / socialne disonance; disonance življenja
  6.      dúda 2 -e ž (ū) nav. mn. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha: igrati, piskati na dude; zaslišali so se prijetni glasovi gosli in dud / škotske dude
  7.      góseln  -a -o [sǝl] (ọ̑) pridevnik od gosli: goselni lok
  8.      gósti  gódem nedov. (ọ́) 1. star. igrati, zlasti na godalo: lepo zna gosti; harmonike so godle celo noč / gosti na gosli; pren. veter je godel okrog hiše 2. ekspr. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje: ljudje so se razhajali in jezno godli; vso pot je godla sama pri sebi / že spet gode nad možem / slabš. vedno gode eno in isto govori, ponavlja; nekaj so godli o strožjem hišnem redu govorili, pravili 3. oglašati se z zadovoljnim, brundanju podobnim glasom: v kotu je čepel maček in godel / ekspr. fant je kar godel od zadovoljstva 4. ekspr., z dajalnikom povzročati težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: sin ji je hude godel; obljubila je očetu, da mu jih ne bo več godla ● ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. tako boš plesala, kot bom jaz godel tako boš delala, ravnala, kot bom jaz hotel góde se pog.: tebi se pa gode tebi se pa godi
  9.      izzvenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. prenehati zveneti: gosli, strune so izzvenele / izzvenel je zadnji akord; pren., knjiž. izzvenel je njegov pozdrav 2. knjiž., s prislovnim določilom končati se s čim: romanca izzveni v mirnih zvokih; skladba je izzvenela v prijeten finale / prireditev je izzvenela v prijateljskem razpoloženju // z oslabljenim pomenom izraža stanje, lastnost, kot nakazuje določilo: večina pesmi iz te zbirke izzveni v resignacijo; igra glavnega junaka ni izzvenela dovolj prepričljivo; njegove besede so izzvenele kot poklon ∙ publ. predlogi so izzveneli v prazno niso imeli zaželenega uspeha
  10.      jékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati kratek, oster, bolečino izražajoč glas: jekniti od bolečine; ekspr. bil je ves črn od udarcev, pa ni jeknil; pren. srce v njem je jeknilo // dati kratek, oster glas sploh: potegnil je z lokom, gosli so jeknile; zvon je jeknil / v noč so jeknila povelja; brezoseb., knjiž. iz stolpa je jeknilo dve udariloknjiž. ustrelil je, gozd je jeknil iz gozda se je zaslišal odmev; ekspr. oče, nikar, je jeknil rekel z ostrim, bolečino izražajočim glasom
  11.      zagósti  -gódem dov., nam. zagóst in zagòst (ọ́) 1. star. zaigrati, zlasti na godalo: godci so zagodli, svati zaplesali; zagodel je veselo pesem / zagosti na gosli 2. ekspr. z ne preveč glasnim govorjenjem izraziti nejevoljo, nesoglasje: ob naročilu je jezno zagodel / umakni se, je nestrpno zagodel 3. oglasiti se z zadovoljnim, brundanju podobnim glasom: maček je zadovoljno zagodel / ekspr. kako je tu prijetno, je zaspano zagodel 4. ekspr., z dajalnikom povzročiti težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: grdo stvar mu je zagodel; pošteno so jim zagodli / pog. zagosti jo komu povzročiti nevšečnost, neprijetnost




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA