Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

goltnik (6)

1.      góltnik  -a [u̯t] m (ọ̑) lingv. glas, tvorjen v žrelni votlini: arabski goltniki ♪
2.      pogóltnik  -a [u̯t] m (ọ̑) redko požrešnež, lakomnež: bil je sebičen pogoltnik ♪
3.      samogóltnik  -a [u̯t] m (ọ̑) star. lakomnež, pohlepnež: to je oderuh in samogoltnik ● star. samogoltnik se je gostil s piščancem požrešnež ♪
4.      faringálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na farinks, žrelen: faringalni katar ♦ lingv. faringalni glas glas, tvorjen v žrelni votlini, goltnik ♪
5.      góltniški  -a -o [u̯t] (ọ̑) pridevnik od goltnik: goltniški glasovi ♪
6.      guturál  -a m (ȃ) lingv. glas, tvorjen v žrelni votlini, goltnik: arabski guturali ♪