Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

goltanec (3)

1.      goltánec  -nca [u̯t] m (á) ekspr. sprednji, srednji del vratu; grlo: stiskal ga je za goltanec; zgrabiti koga za goltanec / kost se mu je zataknila v goltancu // slabš., redko usta: zamašiti komu goltanec ● ekspr. nastaviti komu nož na goltanec prisiliti koga k čemu ♪
2.      goltàn  -ána [u̯t] m (ȁ á) star. goltanec: zgrabil ga je za goltan ♪
3.      grtánec  -nca m (á) nar. goltanec: Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev (Prežihov) ♪