Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

golot (4)

1.      golôta  -e ž (ó) lastnost, značilnost golega: obsojati goloto; golota telesa / peščena golota puščave / golota prostora ∙ ekspr. spoznal je življenje v vsej njegovi goloti kot v resnici je // kar je golo: velik izrez je kazal precej golote ♪
2.      golôten  -tna -o prid. (ó) zastar. gol: golotne veje / napol golotna ženska ♪
3.      golóst  in gôlost -i ž (ọ̑; ó) redko golota: golost telesa ∙ ekspr. dogodek so mu pokazali v vsej njegovi golosti kot se je v resnici dogodil ♪
4.      sléčenost  -i ž (ẹ̑) stanje slečenega: slečenost otrok ∙ knjiž., redko obsojati slečenost goloto, nagoto ♪