Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
goljufiv (15)
- goljufív -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) goljufa: goljufiv je in sleparski / goljufive besede ♪
- goljufívec -vca m (ȋ) kdor (rad) goljufa: zvijačni goljufivci ♪
- goljufívka -e ž (ȋ) ženska, ki (rada) goljufa: niso se marale družiti z njo, ker je bila goljufivka ♪
- goljufívost -i ž (í) lastnost goljufivega človeka: zagovarjal se je zaradi goljufivosti ♪
- fravdulénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko goljufiv, nepošten: fravdulenten človek ♪
- goljúfen -fna -o prid. (ū) nanašajoč se na goljufe ali goljufanje: goljufna igra, trgovina / star. goljufne besede goljufive ♪
- goljúfnost -i ž (ū) lastnost goljufivega človeka: težko je z njim zaradi njegove goljufnosti ♪
- igrálec -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor se ukvarja, navadno poklicno a) z gledališko dejavnostjo: biti, postati igralec; dober, slab, znamenit igralec / dramski, filmski, gledališki igralec; igralec v lutkovnem gledališču / odlični amaterski igralci b) z določenim skupinskim športom: igralec v državni košarkarski, nogometni reprezentanci / že vrsto let je teniški igralec / amaterski, profesionalni igralci 2. kdor umetniško poustvarja dramske like: v tej predstavi so vsi igralci zelo dobro igrali; maskirati igralca; gledalci in igralci / glavni ki igra glavno, stranski igralec ki igra stransko vlogo 3. kdor je dejaven v določenem skupinskem športu, organiziranem po določenih pravilih: v finalni tekmi so domači igralci zmagali; zaradi grobe igre so igralca izključili / nasprotni igralci; rezervni igralci 4. kdor se udeležuje kake dejavnosti, navadno za razvedrilo, zabavo: vsi igralci so
stopili v krog; eden od igralcev je moral počepniti; goljufiv igralec / hazardni igralec; igralec na srečo // ekspr. kdor se pretvarja, hlini: znal je ostati igralec; bil je rojen igralec ◊ gled. karakterni igralec ki igra karakterne vloge; šport. krilni igralec ki igra na desni ali levi strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu; vezni igralec ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu ♪
- náda -e ž (ȃ) knjiž. upanje, pričakovanje: nada se mu je izpolnila, uresničila; gojiti, imeti, vzbujati nade; star. staviti nade v koga; ekspr. goljufive, prazne nade; velike nade / ekspr. ali je še kaj nade na zmago / to je rekel v nadi, da ga bodo pohvalili; živi v nadi, da bo obogatel ∙ ekspr. mladina je naša nada veliko pričakujemo, si obetamo od nje; ekspr. zdravnik je naša zadnja nada če on ne bo pomagal, ni več pomoči; star. ni si bil v nadi, da se bo tako slabo končalo ni pričakoval ♪
- ponúda -e ž (ȗ) 1. knjiž. vlačuga, prostitutka: na ulici so stale ponude in vabile moške / cestna, javna ponuda / kot psovka ponuda nesramna 2. star. ponudba: takih goljufivih ponud je veliko ♪
- prevarántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na prevarante ali prevarantstvo: prevarantski triki; prevarantsko ravnanje / prevarantski zakoni // ekspr. goljufiv, nepošten: prevarantski prodajalec / prevarantske kocke ♪
- prevarántstvo -a s (ā) ekspr. dejavnost prevarantov: pojavi prevarantstva / boriti se proti prevarantstvu proti goljufivosti, nepoštenosti ♪
- trápež -a m (ȃ) pog., slabš. neumen, nespameten človek: trapež je goljufivca celo pogostil ♪
- vrtoglàv in vrtogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ki ima po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja občutek, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega: vrtoglav človek; bolnik je vrtoglav; biti vrtoglav od plesa; hodila je po sobi kakor vrtoglava // ekspr. ki zaradi svoje višine, globine povzroča tak občutek: vrtoglav prepad; vrtoglava pot / vrtoglav pogled v dolino 2. ekspr. ki se pri hoji, premikanju opoteka: ne sme ven, saj je še čisto vrtoglav / veter je vrtoglav piha zdaj v eno, zdaj v drugo smer 3. ekspr. nespameten, nepremišljen: vrtoglav zaljubljenec / vrtoglavo ravnanje; vrtoglava pustolovščina 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom zelo velik, visok: vrtoglava hitrost / vrtoglava vsota / vrtoglav gospodarski razvoj zelo hiter ● zastar. ne verjemi tem vrtoglavim ljudem goljufivim, sleparskim; zastar. umiriti vrtoglave
otroke razposajene, živahne vrtoglávo prisl.: vrtoglavo hoditi; cene vrtoglavo rastejo; vrtoglavo visoki stroški; sam.: pot ni za vrtoglave ♪
- vrtoglávka -e ž (ȃ) 1. nar. ptica sivo rjave barve s črnimi progami, ki preplašena vije z glavo; vijeglavka: vrtoglavka je zletela z veje 2. ekspr. nemirna, živahna ženska, zlasti mlada: le kje se potika ta vrtoglavka ∙ zastar. pretkana vrtoglavka goljufivka, sleparka ♪