Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

goličava (6)

1.      goličáva  -e ž (ȃ) neporasel ali deloma porasel svet: puste goličave; siva, kamnita goličava; visoka goličava; pogozdovanje kraških goličav // zemljišče, na katerem je bil posekan gozd: na novo pogozditi goličave ♪
2.      goličávar  -ja m (ȃ) lov. gams, ki živi v goličavah nad gozdno mejo ♪
3.      golečína  -e ž (í) redko goličava, goljava: sredi gozda so naleteli na golečino ♪
4.      golína  -e ž (í) goličava: na golini jih je zajel vihar; peščena golina / golina je presekala gosti gozd ♪
5.      odplakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vodo ali drugo tekočino odstranjevati zlasti umazanijo: odplakovati smeti; ostanke hrane meče v stranišče in jih sproti odplakuje 2. s trajnim ali ponavljajočim se tokom odstranjevati zlasti kaj drobnega: voda sproti odplakuje odpadke / zemljo na goličavah odplakujejo dež in hudourniki ♪
6.      štrêmelj  -mlja m (é) nar. suho golo deblo: podrl je le kak štremelj in grm / goličava je bila polna suhih štremljev štorov ♪