Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

godalec (2)

1.      godálec  -lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor igra na godalo: neenotna igra godalcev ♪
2.      škripáč  -a m (á) star. godalec, zlasti violinist: škripač je potegnil z lokom po strunah // godec, muzikant: eden od škripačev je igral na harmoniko ♪