Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gobezdati (5)

1.      gobezdáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., slabš. veliko, predrzno govoriti: rad je gobezdal; zmerom samo gobezda // nizko govoriti: gobezdati neumnosti ♪
2.      izgobezdáti  -ám tudi zgobezdáti -ám dov. (á ȃ) pog., slabš. nepremišljeno reči, povedati: vse je izgobezdal sosedom ♪
3.      nagobezdáti  -ám dov. (á ȃ) nizko reči, povedati: kar je nagobezdal o njem, je vse laž ♪
4.      zgobezdati  gl. izgobezdati ♪
5.      gobezdánje  -a s (ȃ) glagolnik od gobezdati: ni mogel več prenašati njegovega gobezdanja; prazno gobezdanje ♪