Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gobavec (3)


  1.      góbavec  -vca m (ọ́) 1. gobav človek: iznakažen obraz gobavca; ogibajo se ga kot gobavca 2. zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje; gobar ♪
  2.      góbavski  -a -o (ọ́) pridevnik od gobavec: gobavski sanatorij ♪
  3.      kúgavec  -vca m (ú) ekspr. kdor ima kugo: kugavec in gobavec ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA