Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (9.601-9.625)


  1.      komád  -a m (ȃ) 1. žarg. kos, primerek: na zalogi je še nekaj komadov; svoj komad je razdelil na še manjše dele / meriti z litri in komadi / naročiti petdeset komadov piva petdeset steklenic piva 2. publ., navadno s prilastkom umetniško delo, stvaritev, zlasti gledališka ali glasbena: igrajo tudi umetniško šibkejše komade; godba igra poskočne plesne komade / gledališki komad ♪
  2.      kómaj  prisl. (ọ̑) nav. ekspr. 1. izraža težavno uresničitev dejanja: hodi hitro, da ga komaj dohajamo; breme komaj nosi; komaj sem ga pregovoril / razred je komaj komaj izdelal / komaj čakam, da pride nestrpno 2. izraža omejevanje na določeno mero: seže mu komaj do pasu; do vasi je komaj pol ure; star komaj štirinajst let; vredno je komaj tri dinarje / žganja je komaj za dober požirek / to se posreči med sto komaj enemu; takrat je o železnici komaj kdo sanjal 3. izraža zelo majhno mero, stopnjo: komaj viden smehljaj; njegovo znanje je komaj zadostno; to ni razprava, ampak komaj osnutek zanjo // izraža neintenzivnost dejanja: odgovor je komaj dahnila; pred tem so ga komaj poznali 4. izraža dvom, negotovost: iz tega bo komaj kaj; stvar je komaj mogoča; to bo komaj res; ta mu bo komaj všeč / elipt. morda bo prihodnjič bolje, pa komaj // v zvezi s če, da izraža poudarjanje: komaj če sta spregovorila pet besed; odzdravlja milostno, komaj da skloni glavo 5. izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja: kam spet odhajaš, saj si komaj prišel; sneg je komaj skopnel, noči so še mrzle / zbudili so jo, ko je komaj dobro zaspala ● ekspr. nista hotela plačati, komaj bi bilo, da bi še vsakemu kaj dal najrajši bi videla; sam.: skoraj ni nikoli zajca ujel, komaj pa ga je; prim. komajda ♪
  3.      kómaj  vez. (ọ̑) ekspr., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: komaj ga opazi, steče v hišo; komaj se je oženil, pa se že ločuje; besede, komaj izgovorjene, so že pozabljene / komaj sede, in že ga spet kličejo / komaj da je spregovoril, so že udarili po njem ♪
  4.      kománda  -e ž (ȃ) 1. kratek ustni ukaz, zlasti v vojski; povelje: na daleč je bilo slišati oficirjeve komande / ustaviti se na komando stoj! // pog. ukaz, povelje sploh: čakati na komando za odhod / dobili so komando, da se ne smejo upirati / ekspr. komanda je padla povelje je bilo izrečeno; odločeno je / ubogati mora na komando takoj, brez ugovorov 2. skupina vojaških starešin, ki (lahko) poveljuje vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo: komanda se s predlogom ne strinja; bataljonska, divizijska komanda; pren., pog. v službi smo dobili novo komando ♦ voj. komanda garnizona vojaška ustanova, odgovorna za skupne zadeve enot garnizona; komanda mesta do 1957 zaledna vojaška teritorialna enota // sedež take skupine vojaških starešin: zadržali so ga na komandi / ustavil se je pred komando 3. pog. pravica poveljevati vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo, poveljevanje: komando dati, izročiti najsposobnejšim; komando nad vojsko je prevzel general / priti pod komando zaveznikov ∙ pog. vso komando ima v svojih rokah vse vodi, o vsem odloča; pog. popolnoma je pod ženino komando v vsem se ji podreja 4. v nekaterih deželah oddelek, navadno vojakov ali zapornikov, za posebne naloge: delovna komanda; član taboriščne komande 5. nav. mn., teh. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav: komande delujejo brezhibno; nožne, ročne komande / sistem dvojnih komand ♪
  5.      komandánt  -a m (ā) kdor poveljuje vojaški enoti, večji od čete, ali ustrezni ustanovi, poveljnik: komandanti so se zbrali na posvet / imenovan je za komandanta divizije / vrhovni komandant oboroženih sil Jugoslavije; pren., ekspr. politiki na vasi ne bi smeli postati komandanti // poveljnik, vodja sploh: komandant vesoljske ladje; komandant taborišča / komandant mladinske delovne brigade ♪
  6.      komandántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na komandante: komandantska strogost / komandantska opazovalnica ♪
  7.      komandantúra  -e ž (ȗ) knjiž. poveljstvo, komanda: pogosto odhaja na komandanturo / policijska komandantura ♪
  8.      komandíranje  -a s (ȋ) glagolnik od komandirati: glasno komandiranje / komandiranje so zamenjali s prepričevanjem ♪
  9.      komandírati  -am nedov. (ȋ) 1. pog. ukazovati, odločati: za delo mu ni mar, samo komandiral bi / pri njih komandira žena ∙ pog. druge bi komandiral, sam pa ni nič boljši jim dajal nauke, se vmešaval v njihovo ravnanje, vedenje // nedov. in dov., zastar. poveljevati: desetar je komandiral glasno in razločno / komandirati vojakom 2. nižje pog. skrbeti za koga, negovati: bolnike komandira sama / otroke lepo komandira vzgaja, uči komandírati se nižje pog. živeti, imeti se: kako se kaj komandiraš / mlada dva se slabo komandirata komandíran -a -o: zastar. tja so bili komandirani po ukazu glavnega poveljnika poslani ♪
  10.      komandíten  -tna -o prid. (ȋ) navadno v zvezi komanditna družba, v kapitalistični ekonomiki trgovska družba, v kateri nekateri člani jamčijo z vsem svojim premoženjem, drugi pa le do višine vloženega deleža ♪
  11.      komárča  -e ž (ȃ) nar. gorenjsko tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja za sušenje krme ali kot lestev: postavljati komarče ♪
  12.      komasácija  -e ž (á) združitev zemljišč vseh posestnikov na določenem področju v enoten kompleks: izvesti komasacijo in arondacijo; komasacija gozdov; zakon o komasaciji / komasacija zemljišč ♪
  13.      kombinácija  -e ž (á) 1. glagolnik od kombinirati: kombinacija figur, oblik je uspela; učinkovita je kombinacija z lesom; kombinacija usnja in krzna / z variacijami in kombinacijami barv dosega močne učinke / zdravilo se uporablja le v kombinaciji z drugimi / imeti dar, smisel za različne kombinacije 2. kar nastane s kombiniranjem, sestav: barvna, modro-bela kombinacija; v papir je vtisnjena kombinacija šestih točk; šopki in cvetlične kombinacije / delati, poskušati različne kombinacije 3. nav. ekspr. izbiranje in združevanje več možnosti za rešitev česa: pristane na vsako kombinacijo / ne ve, za katero kombinacijo naj se odloči / nič ni gotovega, to je le kombinacija ugibanje, domnevanje ◊ min. kombinacija več kristalnih oblik na enem kristalu; šah. kombinacija zaporedne poteze s skupno idejo, ki vodijo k določenemu rezultatu; dvopotezna kombinacija; velika kombinacija ki sestoji iz velikega števila potez; šport. kombinacija med seboj usklajena, navadno vnaprej pripravljena akcija dveh ali več igralcev; alpska kombinacija smuk in slalom ali smuk, slalom in veleslalom; klasična ali nordijska kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje ♪
  14.      kombinát  -a m (ȃ) gospodarska enota, ki sestoji iz več sorodnih, med seboj tehnološko povezanih proizvodnih obratov, podjetij: ustanavljati kombinate; kmetijski, lesni, metalurški, tekstilni kombinat / združevanje podjetij v kombinate / zgraditi kombinat težke industrije poslopja te gospodarske enote ♪
  15.      kombinatóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kombiniranje: ima velike kombinatorne sposobnosti / nogometaši so se branili s solidno tehniko in kombinatorno igro kombinatórno prisl.: šah igra izrazito kombinatorno ♪
  16.      kombinatórika  -e ž (ọ́) 1. nauk ali teorija o kombinacijah: ukvarjati se s problemi kombinatorike 2. kombiniranje: mata ga je rešila le spretna kombinatorika / pri takem delu ni mogoče shajati brez kombinatorike ♪
  17.      kombiníranje  -a s (ȋ) glagolnik od kombinirati: kombiniranje pohištvenih elementov; kombiniranje izobraževanja s proizvodnim delom / vsakršno računanje in kombiniranje ji je tuje ♪
  18.      kombinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestavljati, združevati: pri gradnji hiše je kombiniral les in kamen; v repertoarju kombinirajo klasična dela z modernimi / sive športne hlače kombinira s karirastim jopičem oblači, nosi skupaj / barve zna lepo kombinirati // sestavljati, delati: iz starih igrač kombinira nove 2. nav. ekspr. izbirati in združevati več možnosti za rešitev česa: kombinira na vse načine, izhoda pa ne najde / kombiniral je, kako bi denar najkoristneje uporabil razmišljal, preudarjal / o tem ne vedo nič gotovega, samo kombinirajo ugibajo, domnevajo kombiníran -a -o 1. deležnik od kombinirati: lepo kombinirane barve 2. narejen tako, da se lahko uporablja za različne namene, opravljanje različnih del: radio, kombiniran z gramofonom / kombinirana proizvodnja električne in toplotne energije / kombinirani otroški voziček otroški voziček s pripravama ali za ležanje ali za sedenje; kombinirane klešče klešče s ploščatimi in nekoliko priostrenimi čeljustmi; kombinirano škropljenje sadnega drevja škropljenje proti več škodljivcem hkrati ◊ agr. kombinirano gnojilo gnojilo, ki vsebuje več hranilnih elementov; farm. kombinirani prašek zdravilo proti glavobolu, ki sestoji iz različnih zdravilnih praškov; navt. kombinirana ladja ladja, ki ima ob bokih vgrajene tanke za tekoči, v sredini pa skladišča za razsuti tovor; šol. kombinirani oddelek oddelek, v katerem so učenci dveh ali več razredov, letnikov; kombinirani pouk pouk dveh ali več razredov hkrati z izmeničnim posrednim in neposrednim poučevanjem posameznega razreda ali več razredov ♪
  19.      komedijántstvo  -a s (ā) lastnost, značilnost komedijantskega: njegovo komedijantstvo je bilo občudovanja vredno / ekspr. bil je spreten v političnem komedijantstvu / uprizoritev je bila polna žlahtnega odrskega komedijantstva / ljudem se hoče komedijantstva komedijantskih zabav, šal ♪
  20.      komediografíja  -e ž (ȋ) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je komedija: proučevanje komediografije // komediografska dela, komedije: značilnost Gogoljeve komediografije ♪
  21.      komentár  -ja m (ā) 1. besedilo, ki kaj pojasnjuje; razlaga, pojasnilo: knjiga, pesem je brez komentarja; izdati rokopis z obsežnim komentarjem / študije in komentarji o romanu / filmski komentar; komentar h glasbeni oddaji je imel avtor sam 2. obširnejše, z (avtorjevimi) pojasnili in pripombami opremljeno poročilo, sestavek: napisati, objaviti, prebrati komentar; komentar o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih; sestavki in komentarji / športni komentar / televizijski komentar // nav. ekspr. mnenje, stališče: tvoj komentar nas ne zanima; duhovit, tehten komentar; dogodek je povzročil vrsto komentarjev / tu je vsak komentar odveč govorjenje, pojasnjevanje ● ekspr. naredi hitro, pa brez komentarja izraža zahtevo, željo, ki ne dopušča ugovora ♪
  22.      komentátor  -ja m (ȃ) 1. kdor piše, sestavlja komentarje; razlagalec, pojasnjevalec: komentator Platonovih del; kritiki in komentatorji pesnitve / avtor in komentator glasbene oddaje 2. kdor obširneje, s (svojimi) pojasnili in pripombami poroča o čem; poročevalec, novinar: oddajo vodita znana komentatorja / politiki in komentatorji ugotavljajo velik uspeh konference / športni, zunanjepolitični komentator / kabine za radijske in televizijske komentatorje ♪
  23.      komentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od komentirati: dogodek je vzbudil živo zanimanje in komentiranje / suhoparno komentiranje besedila ♪
  24.      komentírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. napisati razlage, pojasnila k čemu: komentirati knjigo, tekst; zakonik je komentiralo pet juristov; izdajo so znanstveno komentirali / avtor je oddajo sam komentiral pojasnjeval, bral spremno besedilo 2. obširneje, s (svojimi) pojasnili in pripombami poročati o čem: premiere je list sproti komentiral; reporter je odlično komentiral nogometno tekmo / komentirati aktualne dogodke in probleme // nav. ekspr. izražati (svoje) mnenje, stališče: novico so povsod živahno komentirali / vedno kaj komentira govori, pojasnjuje komentíran -a -o: znanstveno komentirana izdaja poezij; komentirana glasbena oddaja ♪
  25.      komerciála  -e ž (ȃ) pog. komercialni oddelek v podjetju: imeti sestanek v komerciali / vodja komerciale // komercialne dejavnosti: komerciala dobro deluje / oddelek za zunanjo trgovino in industrijsko komercialo ♪

   9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA