Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (9.067-9.091)



  1.      káro  -a m () 1. večbarven vzorec, navadno na tkanini, v obliki pravokotno se križajočih črt, prog: med vzorci prevladujejo črte, nekaj je tudi kara; majhen, velik karo ♦ tekst. škotski karo // ekspr. karirasto blago: krilo iz kara 2. igralna karta z enim ali več znaki v obliki romba: zamenjati srce za karo; neskl. pril.: karo kralj; karo vzorec
  2.      karolínški  -a -o prid. () nanašajoč se na Karolinge: karolinška monarhija / karolinška doba ♦ um. karolinška renesansa renesansa, ki se je razvila v času vladanja Karla Velikega; zgod. karolinška minuskula minuskula, ki ima pravilne lepopisne črke in se je uporabljala od 9. do 12. stoletja
  3.      karoseríja  -e ž () zgornji del avtomobila za motor in za potnike ali tovor: tovarna izdeluje karoserije; karoserija avtobusa, tovornjaka / avtomobilska karoserija ♦ avt. odprta karoserija s premično ali zložljivo streho; samonosna karoserija s toliko okrepljenim dnom, da ne potrebuje šasije
  4.      kàrsedá  in kàr se dá prisl. (-á) izraža najvišjo mogočo mero: premika se karseda previdno; razlage so karseda različne; v karseda sproščeni obliki / karseda utrditi položaj
  5.      kàrsibódi  čésarsibódi in kàr si bódi čésar si bódi zaim. (-ọ́ ẹ̑-ọ́) karkoli: naj bo gospod ali karsibodi, ukazoval nam ne bo; osel je zadovoljen s čimersibodi ∙ ekspr. tak visok obisk, to ni karsibodi je zelo pomemben dogodek
  6.      kárta 2 -e ž () 1. manjši kos trdega papirja z natisnjenimi znaki ali figurami, ki se uporablja pri nekaterih družabnih igrah: razdeliti karte; vzeti karto s kupa; karta visoke vrednosti; kup kart; trik s kartami / hazardna igra s kartami / položiti karte na mizo / mešati karte / pog. metati karte kvartati / dobre karte s katerimi je mogoče dobro igrati, zmagati; močna karta visoke vrednosti, ki daje možnost vzetka / pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kvartanju / igrati (na) karte / igralna karta ♦ igr. izigrati karto dati, položiti določeno karto, ko je igralec na vrsti; kupiti karto dobiti, vzeti jo po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno; polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; založiti karto uvrstiti določeno karto v skupino dobljenih kart; francoske karte katerih barve so karo, križ, pik in srce; mrtva karta ki se pri igri ne uporabi; tarok karte ki se uporabljajo pri igranju taroka 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: to je naša zadnja karta; imeti močne karte v rokah prepričljive dokaze za kaj / igrali, stavili so na napačno karto / publ., z oslabljenim pomenom igrati na karto ekstremizma ● ekspr. odkriti (svoje) karte povedati, izdati svoje namene; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; ekspr. hišica iz kart kar je krhko, neuresničljivo
  7.      kártanje  tudi kartánje -a s (; ) glagolnik od kartati: zmagovati pri kartanju
  8.      kartél  -a m (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki združenje enakih ali sorodnih podjetij za dosego monopolnega položaja na tržišču: ustanoviti kartel / združevati se v kartele / mednarodni kartel / sladkorni, železarski kartel
  9.      kartélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kartel: kartelni dogovor, sporazum / kartelna cena / kartelno združenje
  10.      kartelizácija  -e ž (á) v kapitalistični ekonomiki združevanje v kartel: podpirati kartelizacijo gospodarstva
  11.      kartélski  -a -o prid. (ẹ̑) redko kartelen: kartelski dogovor
  12.      kárter  -ja m (á) strojn. spodnji del okrova pri motorjih z notranjim zgorevanjem, v katerem je olje: izprazniti karter
  13.      kartezijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na kartezijance ali kartezijanstvo: kartezijanski nazori / njegovo delo je zgrajeno na osnovah kartezijanske filozofije
  14.      kárting  -a m () šport. športna panoga, ki goji dirkanje z gokarti: ukvarjati se s kartingom / zmagati v kartingu / prirediti karting tekmovanje v tej panogi
  15.      kartíranje  -a s () glagolnik od kartirati: organizirati kartiranje / geološko kartiranje vegetacije
  16.      kartografírati  -am nedov. in dov. () geogr. izdelovati karte, zemljevide: ekspedicija je imela nalogo, da preišče in kartografira obalo Južne Amerike
  17.      kartográm  -a m () geogr. na karti, zemljevidu z osnovnimi topografskimi oznakami grafično prikazani statistični podatki: tekst dopolnjujejo kartogrami; kartogram gostote naseljenosti
  18.      kartón  -a m (ọ̑) 1. papirni izdelek iz več plasti z enako ali različno mešanico vlaken, navadno tanjši in kvalitetnejši od lepenke: izdelovati karton; škatlica iz kartona / embalažni karton; karton za mape, razglednice 2. kos trdega papirja, navadno z rubrikami, s podatki za evidenco: izločiti karton iz kartoteke; vložiti karton / garancijski karton; karton tehničnega pregleda vozila 3. žarg. papirnata škatla: zlagati prazne kartone na kup / knjigo prodajajo v ličnem zaščitnem kartonu / prinesel je karton grozdja ◊ papir. dupleks karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi; dvoplastni karton iz dveh plasti, ki sta obe iz enake snovi; dvoplastni valoviti karton iz ene ravne in ene valovite plasti, ki sta zlepljeni v suhem stanju; fascikel karton; um. karton risba v originalni velikosti kot osnova zlasti za izdelavo freske, večje slike
  19.      kartulár  -ja m (á) zgod. zbirka prepisov listin kakega prejemnika: pleterski kartular
  20.      kárželj  -žlja tudi -na [žǝl] m (á) užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom: nabirati jurčke in karžlje
  21.      kás  -a m () vet. hiter tek konja, pri katerem se istočasno premikata diagonalna para nog: kas je konja utrudil / pognati v kas; jahati v kasu
  22.      kasáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kasače ali kas: kasaško društvo / zmagovalec v kasaški vožnji / kasaški konj kasač
  23.      kasáva  -e ž () v tropskem okolju moka iz gomoljev manioka: posode, napolnjene s kasavo / kruh iz kasave
  24.      kásaz  in kasáz -a m (ā; ) zgod. kosez
  25.      kásen  -sna -o tudiprid., kasnéjši (á) raba peša 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa; pozen: bil je kasen, ker se je pokvaril avtobus; kasni ste za v gledališče / ekspr. malo kasni ste z opravičilom že prej bi se morali opravičiti / kasni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni 2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: kasen izid knjige; kasen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako kasnim uspehom zapoznelim / kasna setev; danes imamo kasno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo kasno pozno dozorelo // ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov kasni prihod me je zmotil; kasno branje jo utruja / ekspr. danes bom kasen bom pozno prišel (domov) 3. v zvezi z večer, popoldne od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že kasen večer, ko smo se razšli; kasno popoldne / prišel je v kasnih (večernih) urah pozno zvečer / kasni srednji vek zadnje obdobje 4. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti kasnejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, kasnejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v kasnejšem razvoju; ta in tudi kasnejše operacije so bile neuspešne / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, kasnejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo 5. zastar. počasen, zamuden: kasna in težavna vožnja kásno in kasnó, kasnéje stil. kášnje 1. prislov od kasen: a) danes smo kasno jedli / kasno je šel na vlak / danes je že precej kasno za prijavo b) kasno bom prišel / zelo je že kasno pozno zvečer / kasno popoldne je odšla; govorili so kasno v noč c) pridite kasneje; morda se boste kasneje spomnili / prišel je uro kasneje, kot je obljubil / umrl je oče, leto (dni) kasneje pa še mati 2. v presežniku poudarja skrajnost določenega roka: nalogo morate oddati najkasneje do konca semestra; to bo narejeno najkasneje v treh dneh

   8.942 8.967 8.992 9.017 9.042 9.067 9.092 9.117 9.142 9.167  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA