Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
go (851-875)
- bogoslúžen -žna -o prid. (ȗ; podpomen ú ū) nanašajoč se na bogoslužje: bogoslužni red; bogoslužne knjige / bogoslužno dejanje // star. ki služi bogu, pobožen: bil je bogoslužen starček ♪
- bogoslúžje -a s (ȗ) cerkveni verski obredi: udeleževati se bogoslužja; opravljati bogoslužje; katoliško, protestantsko bogoslužje / slovansko bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku ♪
- bogotáj -a m (ȃ) star. brezbožnik: bil je znan kot bogotaj ♪
- bogotájec -jca m (ȃ) star. brezbožnik: razglašal se je za bogotajca ♪
- bogotájen -jna -o prid. (á ā) star. brezbožen: bogotajna knjiga ♪
- bogotájstvo -a s (ȃ) star. brezboštvo: vsi so vedeli za njegovo bogotajstvo ♪
- bogováti -újem nedov. (á ȗ) star. 1. prerokovati, vedeževati: ne bo se zgodilo, kar boguješ 2. vladati kot bog ♪
- bogovdánost -i ž (á) knjiž. vdanost bogu: bogovdanost in pobožnost ♪
- bógovec -vca m (ọ̄) star. duhovnik, predikant ♪
- bogovládje -a s (ȃ) zastar. vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti; teokracija ♪
- bogóvski stil. bógovski -a -o prid. (ọ́; ọ̑) značilen za bogove: bogovske lastnosti // pog., ekspr. imeniten, čudovit, izvrsten: bogovska hrana; bogovsko življenje bogóvsko stil. bógovsko prisl.: bogovsko se mu godi ♪
- bogóvstvo -a s (ọ́) knjiž., redko bogovi, božanstva: najlepša med ženskim bogovstvom // narava, lastnosti bogov: Grki so tudi Herakleju pripisovali bogovstvo ♪
- bogoznánec -nca m (ȃ) zastar. strokovnjak za bogoslovje; bogoslovec: katoliški bogoznanci ♪
- bragóc -a m (ọ̑) istrski ribiški čoln z dvema jamboroma in zavihanim kljunom ♪
- brazgotína -e ž (í) zarastlina, sled na koži po zaceljeni rani: ostala mu je globoka brazgotina; rdeča, vidna brazgotina; brazgotina na obrazu ♪
- brazgotínast -a -o prid. (í) ki ima brazgotine: brazgotinast vrat; brazgotinasto lice / brazgotinasta površina hrapava, negladka ♪
- brazgotínica -e ž (í) manjšalnica od brazgotina ♪
- brazgotíniti se -im se nedov. (í ȋ) nav. 3. os., med. celiti se tako, da nastaja brazgotina: rana se brazgotini ♪
- brazgotínski -a -o (ȋ) pridevnik od brazgotina: brazgotinsko tkivo ♪
- bregovít -a -o prid. (ȋ) poln strmin, hribov: bregovit svet; bregovita pokrajina / bregovite njive ki ležijo v bregu ♪
- bregóvje -a s (ọ̑) več bregov, bregovi: hiše po bregovju / valovi udarjajo ob kamnito bregovje ♪
- bregóvnica -e ž (ọ̑) zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia: nad čolnom so švigale bregovnice ♪
- brezgotovínski -a -o prid. (ȋ) fin. ki se opravi brez uporabe gotovine: brezgotovinski denarni promet; brezgotovinsko plačevanje ♪
- brezpogójen -jna -o prid. (ọ̄) ki je brez pogojev, pridržkov, izjem: zahtevati brezpogojno disciplino; izkazovati brezpogojno spoštovanje / brezpogojna kapitulacija ♦ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov brezpogójno prisl.: brezpogojno verjeti, zaupati ♪
- brezpogójnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost brezpogojnega: brezpogojnost dolžnosti ♪
726 751 776 801 826 851 876 901 926 951