Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (7.676-7.700)


  1.      interès  tudi interés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. nav. mn. kar je, predstavlja komu določeno vrednoto; korist: tu se naši in njihovi interesi križajo; njuni interesi se ujemajo; družijo jih enaki, podobni, skupni interesi / za tem se skrivajo njegovi osebni interesi; uskladiti interese posameznikov z interesi skupnosti; družbeni, gospodarski, javni interesi; materialni, trgovski interesi 2. navadno s prilastkom kar daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice; korist: braniti, zastopati interese delovnega ljudstva; bori se za svoje interese / naredite tako, saj je v vašem interesu vam v korist, v prid ♦ jur. pravni interes pravno zaščitena osebna ali premoženjska korist 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v interesu izraža usmerjenost koristnosti glagolskega dejanja: delati, govoriti v interesu skupnosti / odlok so sprejeli v interesu varnosti zaradi varnosti 4. hotenje, želja po določenem udejstvovanju; zanimanje, nagnjenje: imeti, kazati interes; vzbujati komu interes za kaj; ima velik interes za glasbo; znanstveni interesi // potreba, želja: nima interesa tekmovati / nerazvita območja imajo interes za hitrejši gospodarski razvoj si ga želijo, se zavzemajo zanj 5. ed., zastar. obresti: posojilo mu prinaša dosti interesa ● publ. kakšen interes ima, da širi takšne govorice kaj namerava, kaj hoče doseči s tem; publ. film je vzbudil izreden interes občinstva veliko zanimanje, velik odziv; publ. delati kaj z velikim interesom z veliko zavzetostjo, vnemo ♪
  2.      interesánten  -tna -o prid., interesántnejši (ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom ki zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje ali pozornost, zanimiv: interesanten moški; njegova žena je zelo interesantna / interesanten obraz; interesantna glava / to je najinteresantnejši del romana; interesanten primer, problem / interesanten domislek duhovit, nenavaden 2. publ., navadno v povedni rabi, v zvezi z za od katerega se glede na kak kriterij pričakuje uspeh, korist, primeren: scenarija ne bodo realizirali, ker za to filmsko podjetje ni interesanten; ti kraji so za turizem interesantni samo zaradi prenočišč interesántno 1. prislov od interesanten: interesantno pripovedovati; interesantno oblečena ženska 2. v medmetni rabi izraža začudenje, presenečenje: interesantno, celo tam smo naleteli na Slovenca; sam.: povej nam kaj interesantnega ♪
  3.      interesántnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost interesantnega, zanimivost: kljub interesantnosti lika nas njena igra ni zadovoljila / želeti si interesantnosti interesantnih dogodkov ♪
  4.      interésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na interes: neredko je prišlo med njimi do interesnih nasprotij / ta zvrst literature je omejena na določen interesni krog; interesna usmerjenost mladine / samoupravna interesna skupnost skupnost, v kateri delovni ljudje določene dejavnosti in uporabniki te dejavnosti usklajujejo skupne interese // publ., v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere / vključiti deželo v svojo interesno sfero; pren., ekspr. dekle ni več v njegovi interesni sferi ◊ ekon. interesna skupnost v kapitalistični ekonomiki več samostojnih gospodarskih organizacij z medsebojnim dogovorom o deležih pri skupni proizvodnji, prodaji, dobičku; psih. interesni test test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; šol. interesni krožki krožki, ki se ustanovijo, delujejo glede na zanimanje učencev ♪
  5.      interfoliírati  -am dov. in nedov. (ȋ) biblio. vstaviti in uvezati v knjigo prazne liste: interfoliirati slovar ♪
  6.      interfón  -a m (ọ̑) elektr. naprava za telefonsko zvezo med oddelki kakega podjetja, ustanove, letala: vključiti interfon / govoriti, poklicati po interfonu ♪
  7.      ínterim  tudi interím -a m (ȋ; ȋ) knjiž. začasna rešitev: vprašanje so uredili z interimom ◊ zgod. augsburški interim odlok državnega zbora v Augsburgu leta 1548, po katerega določilih naj se do cerkvenega zbora rešujejo sporna verska vprašanja ♪
  8.      interiorizácija  -e ž (á) glagolnik od interiorizirati: interiorizacija družbenih vzorov / interiorizacija nasprotja med delom in kapitalom ♪
  9.      interiorizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) publ. narediti, da postane kaj notranje, osebno, ponotranjiti: človek mora interiorizirati kriterije etičnega presojanja / vsak razred interiorizira svoje materialne pogoje ♪
  10.      interkaláren  -rna -o prid. (ȃ) fin., navadno v zvezi interkalarne obresti obresti investicijskega posojila od začetka uporabe posojila do pogodbeno dogovorjenega začetka obratovanja investicijskega objekta: oprostitev plačevanja interkalarnih obresti ◊ bot. interkalarna rast rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih, vmesna rast ♪
  11.      interkóm  -a m (ọ̑) elektr. naprava za telefonsko, televizijsko zvezo med oddelki kakega podjetja, ustanove, letala: podjetje ima interkom / sporočiti po interkomu / govoriti v interkom ♪
  12.      intermézzo  -a [-edz-] m (ẹ̑) 1. muz. obsežnejši instrumentalni odlomek v operi: intermezzo med prvim in drugim dejanjem / instrumentalni intermezzo; pren. pisatelj se v delu osebno izpoveduje v številnih intermezzih // krajša instrumentalna skladba: klavirski intermezzo 2. navadno s prilastkom doba, navadno krajša, za katero je značilno drugačno stanje, kot je bilo prej ali kasneje: to je bil neorganski intermezzo v zgodovini slikarstva / intermezzo francoske okupacije; intermezzo nove romantike v pesnikovem delu / knjiž. to je bil mučen intermezzo pojav, dogodek ♪
  13.      internacionála  -e ž (ȃ) 1. polit. mednarodno združenje delavskih političnih organizacij: kongres internacionale / Socialistična internacionala mednarodno združenje socialnodemokratskih strank ♦ zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; Druga [II.] internacionala mednarodno združenje socialističnih organizacij od 1889 do 1914; Tretja [III.] internacionala ali Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943 2. mednarodna proletarska himna: zaigrati, zapeti internacionalo 3. publ., s prilastkom mednarodna skupnost ljudi z enakimi cilji, interesi: duhovna, kulturna internacionala / slabš. črna internacionala katoliška cerkev, pristaši klerikalizma ♪
  14.      internacionálec  -lca m (ȃ) žarg. 1. internacionalist: gibanje internacionalcev 2. šport. tekmovalec, ki nastopa na mednarodnih tekmovanjih kot reprezentant svoje države; tekmovalec mednarodnega razreda: nogometni internacionalec ♪
  15.      internacionálen  -lna -o prid. (ȃ) mednaroden: internacionalni odnosi, stiki; internacionalna trgovina; internacionalno tržišče / internacionalna organizacija, zveza; internacionalne brigade v španski državljanski vojni / internacionalno tekmovanje ♦ jur. internacionalno pravo mednarodno pravo ♪
  16.      internacionalizácija  -e ž (á) glagolnik od internacionalizirati: internacionalizacija problema / sporazum o internacionalizaciji mesta, ozemlja ♪
  17.      internacionalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. razširiti med več držav: internacionalizirati oboroženo intervencijo, vojno 2. po mednarodnem dogovoru dati kaj v uporabo, upravljanje več državam: internacionalizirati mesto, pristanišče 3. publ. napraviti, da se kaj obravnava, rešuje v mednarodnih komisijah, organizacijah: internacionalizirati problem narodnostnih manjšin internacionalizíran -a -o: internacionalizirana reka; internacionalizirano ozemlje ♪
  18.      internát  -a m (ȃ) ustanova, ki omogoča učencem bivanje in daje oskrbo, dom: šola ima tudi svoj internat; stanovati v internatu; upravnik internata / dijaški, študentski, vajenski internat ♪
  19.      internátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na internat: internatski prostori / internatska disciplina, oskrba, vzgoja / poznata se še iz internatskih let ♪
  20.      interníranje  -a s (ȋ) glagolnik od internirati: začelo se je interniranje ♪
  21.      interníst  -a m (ȋ) zdravnik specialist za interno medicino: zdravil ga je znan internist; posvet kirurgov in internistov ♪
  22.      interpelírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. zahtevati v skupščini, da se obravnava določeno politično vprašanje iz dela vrhovnega izvršilnega organa: pogosto interpelirati / poslanec je interpeliral predsednika zaradi nesprejetega sklepa; pren. uslužbenci podjetja so interpelirali delavski svet o delitvi dohodka ♪
  23.      interpolácija  -e ž (á) 1. knjiž. v prvotno besedilo vstavljene besede ali stavki; vstavek, vrinek: izločiti iz rokopisa interpolacije / številne interpolacije v romanu razbijajo strnjenost in preglednost; pren. interpolacija delovne prakse med študij navadno ni uspešna ♦ jur., zgod. namerna sprememba prvotnega zakonskega besedila z dodanim besedilom 2. mat. računanje vrednosti funkcije v kaki točki na intervalu, če so znane njene vrednosti na koncih intervala: linearna, parabolična interpolacija ♪
  24.      interpolíranje  -a s (ȋ) glagolnik od interpolirati: takšno interpoliranje ni umestno / linearno interpoliranje linearna interpolacija ♪
  25.      interpretíranje  -a s (ȋ) glagolnik od interpretirati: interpretiranje teksta / interpretiranje klasičnih dramskih del, skladb ♪

   7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA