Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
go (726-750)
- árgon in argón -a m (ȃ; ọ̑) kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ar: z argonom polnjene žarnice ♪
- argonávt -a m (ȃ) nav. mn., v grški mitologiji mornar z ladje Argo, ki je plula na Kolhido po zlato runo ♪
- argonávtski -a -o (ȃ) pridevnik od argonavt: dolga argonavtska pot ♪
- argot gl. argo ♪
- arhegónij -a m (ọ́) bot. rastlinski ženski spolni organ ♪
- ávtofurgón -a m (ȃ-ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: razvažati kruh z avtofurgonom // zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz: krsto so položili v avtofurgon ♪
- ávtogól -a m (ȃ-ọ̑) šport. gol, dan svojemu moštvu: avtogol je porazno vplival na moštvo; izgubili so z avtogolom ♪
- Bángov -a -o prid. (ȃ) med., vet., v zvezi Bangova bolezen bruceloza ♪
- bégoma prisl. (ẹ̑) redko v begu, z bežanjem: begoma se umikati ♪
- begónija -e ž (ọ́) vrtna ali sobna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti: cvetoča begonija ♦ vrtn. gomoljasta, kraljevska begonija ♪
- begosúmen -mna -o prid. (ú ȗ) jur. osumljen želje po begu: begosumen obdolženec ♪
- begôten -tna -o prid. (ó) pesn. 1. kratkotrajen, bežen: begoten pogled, privid, trenutek; begotna misel / komaj zaznaven, begoten smehljaj 2. ki se hitro časovno odmika: begotno življenje; tek begotnih let // ki se hitro premika: begotna senca se lovi po ulici begôtno prisl.: oči so mu begotno obstale na njej ♪
- bégovica -e ž (ẹ̑) v fevdalni Turčiji begova žena: beg in begovica ♪
- bégovski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bege: begovska zemlja / begovsko življenje ♪
- bezgóv in bezgòv -óva -o tudi bèzgov -a -o [bǝz] prid. (ọ́; ȍ ọ́; ǝ̀) nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les; bezgove jagode; bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova puška igrača iz bezgove veje za pokanje ♪
- bezgóvec tudi bèzgovec -vca [bǝz] m (ọ̄; ǝ̀) bezgov grm, bezeg: zleknil se je v senco bezgovca // sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod: piti bezgovec ♪
- bezgovína -e [bǝz] ž (í) bezgov les: pipa iz bezgovine / bezgovina je ozelenela bezgovje ♪
- bezgóvje -a [bǝz] s (ọ̑) bezgovo grmovje: skale, obrasle z nizkim bezgovjem ♪
- bezgóvka tudi bèzgovka -e [bǝz] ž (ọ̄; ǝ̀) igrača iz bezgove veje za pokanje: otroci pokajo z bezgovkami // slabš. slaba puška ♪
- bigóten in bigôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. pobožnjaški, licemerski: bigotna ženska ♪
- bigotízem -zma m (ȋ) knjiž. pobožnjaštvo, licemerstvo: v svojih pesmih razkrinkuje bigotizem malomeščanstva ♪
- bigótnost in bigôtnost -i ž (ọ̑; ó) knjiž. pobožnjaštvo, licemerstvo: srednjeveška bigotnost ♪
- blagó -á s, mn. blága s in blagóvi m (ọ̑) nav. ed. 1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga; povpraševanje po blagu; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago 2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka; izdelovati, tkati, urezati blago; črtasto, enobarvno blago; volneno blago; dekorativno, pohištveno blago; letni blagovi; modna
blaga; blago iz umetnih vlaken; blago na metre; blago za moške obleke; blago z napako; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo 3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago; opremiti dom z živim in mrtvim blagom 4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje ● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; preg. dobro blago se samo
hvali ◊ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano ♪
- blago... prvi del zloženk nanašajoč se na blag: blagočuten, blagodejnost, blagomiseln; blagodaren ♪
- blagobít -i ž (ȋ) zastar. blaginja, blagor: skrbeti za blagobit naroda; duševna blagobit ♪
601 626 651 676 701 726 751 776 801 826