Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (717-741)


  1.      angórka  -e ž (ọ̑) pog. 1. angorska koza: dlaka angorke 2. angorska mačka: čistokrvna angorka ♪
  2.      angórski  -a -o prid. (ọ̑) v zvezi s koza, kunec, mačka ki ima dolgo, mehko dlako: čistokrvna angorska mačka / jopica iz angorske volne ♪
  3.      antagoníja  -e ž (ȋ) redko antagonizem: antagonija med starimi in mladimi ♪
  4.      antagoníst  -a m (ȋ) kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec: v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist; kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin ♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec ♪
  5.      antagonístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na antagonizem: antagonistični elementi v mednarodnih odnosih; dva antagonistična estetska nazora; antagonistični razredi v družbi; antagonistična sila ♦ anat. antagonistične mišice mišice, ki na istem organu opravljajo nasprotno funkcijo ♪
  6.      antagonízem  -zma m (ȋ) nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi: generacijski, nacionalni, razredni antagonizem; antagonizmi v medsebojnih odnosih; antagonizem med socializmom in kapitalizmom ♪
  7.      aragónec  -nca m (ọ̑) min. aragonit ♪
  8.      aragonít  -a m (ȋ) min. rudnina rombični kalcijev karbonat ♪
  9.      argó  -ja tudi argót -a [argo -ja] m (ọ̑) knjiž. posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: argo pariškega podzemlja // redko govorica posameznih poklicev, skupin; žargon ♪
  10.      árgon  in argón -a m (ȃ; ọ̑) kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ar: z argonom polnjene žarnice ♪
  11.      argonávt  -a m (ȃ) nav. mn., v grški mitologiji mornar z ladje Argo, ki je plula na Kolhido po zlato runo ♪
  12.      argonávtski  -a -o (ȃ) pridevnik od argonavt: dolga argonavtska pot ♪
  13.      argot  gl. argo ♪
  14.      arhegónij  -a m (ọ́) bot. rastlinski ženski spolni organ ♪
  15.      ávtofurgón  -a m (ȃ-ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: razvažati kruh z avtofurgonom // zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz: krsto so položili v avtofurgon ♪
  16.      ávtogól  -a m (ȃ-ọ̑) šport. gol, dan svojemu moštvu: avtogol je porazno vplival na moštvo; izgubili so z avtogolom ♪
  17.      Bángov  -a -o prid. (ȃ) med., vet., v zvezi Bangova bolezen bruceloza ♪
  18.      bégoma  prisl. (ẹ̑) redko v begu, z bežanjem: begoma se umikati ♪
  19.      begónija  -e ž (ọ́) vrtna ali sobna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti: cvetoča begonija ♦ vrtn. gomoljasta, kraljevska begonija ♪
  20.      begosúmen  -mna -o prid. (ú ȗ) jur. osumljen želje po begu: begosumen obdolženec ♪
  21.      begôten  -tna -o prid. (ó) pesn. 1. kratkotrajen, bežen: begoten pogled, privid, trenutek; begotna misel / komaj zaznaven, begoten smehljaj 2. ki se hitro časovno odmika: begotno življenje; tek begotnih let // ki se hitro premika: begotna senca se lovi po ulici begôtno prisl.: oči so mu begotno obstale na njej ♪
  22.      bégovica  -e ž (ẹ̑) v fevdalni Turčiji begova žena: beg in begovica ♪
  23.      bégovski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bege: begovska zemlja / begovsko življenje ♪
  24.      bezgóv  in bezgòv -óva -o tudi bèzgov -a -o [bǝz] prid. (ọ́; ȍ ọ́; ǝ̀) nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les; bezgove jagode; bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova puška igrača iz bezgove veje za pokanje ♪
  25.      bezgóvec  tudi bèzgovec -vca [bǝz] m (ọ̄; ǝ̀) bezgov grm, bezeg: zleknil se je v senco bezgovca // sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod: piti bezgovec ♪

   592 617 642 667 692 717 742 767 792 817  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA