Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (7.017-7.041)


  1.      havstórij  -a m (ọ́) bot. rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih, sesalni organ ♪
  2.      hazardíranje  -a s (ȋ) glagolnik od hazardirati: pri hazardiranju so se igralci sprli / hazardiranje na borzi, v politiki ♪
  3.      hčérica  -e ž (ẹ̑) star. hčerkica: veliko je govoril o svoji hčerici ♪
  4.      hčí  hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov ● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči ♪
  5.      hé  in hè medm. (ẹ̑; ȅ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: he, vi tam spredaj, počakajte! 2. posnema glas pri smejanju: kako smešno, he / he he he, to je veselje 3. izraža posmeh: pa smo te ujeli, he ♪
  6.      héc  -a m (ẹ̑) nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedno-prislovni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenom ∙ pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin ♪
  7.      hécen  -cna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) nižje pog. 1. šaljiv: hecen fant 2. smešen: bil je zelo hecen / o tem imajo precej hecno mnenje hécno prisl.: hecno govoriti ♪
  8.      hedonístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hedoniste ali hedonizem: hedonistična filozofija / hedonistična umetnost ♦ psih. hedonistična psihologija nazor, da izvira človekovo delovanje iz težnje po ugodju ali izogibanju neugodja ♪
  9.      hedonízem  -zma m (ȋ) filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje: filozofska osnova hedonizma; pristaš hedonizma / vera v življenjsko odgovornost se je umaknila vulgarnemu hedonizmu ♪
  10.      hedónski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na hedonizem: hedonska čustva; predal se je pravemu hedonskemu uživanju / hedonsko ugodje ♪
  11.      hegemón  -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila // pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik ♪
  12.      hegemoníja  -e ž (ȋ) vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost; gospodarska, politična hegemonija; hegemonija močnejših nad šibkejšimi; težnja po hegemoniji / hegemonija proletariata / doba atenske hegemonije in razcveta; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem ♪
  13.      hehetánje  -a s (ȃ) glagolnik od hehetati se: iz zadnjih klopi je bilo slišati hehetanje ♪
  14.      héj  in hèj medm. (ẹ̑; ȅ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: hej, vidva, stopita sem! hej, prijatelj, kam pa kam? 2. izraža veselje, razigranost: hej, to bo veselje 3. nar., klic volu naprej!: hej, lisec ♪
  15.      héjo  medm. (ẹ̑) izraža opozorilo: hejo, pazi se / hejo hoj, se oglaša iz gozda ♪
  16.      héjslovánstvo  -a s (ẹ̑-ȃ) slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju: pisatelj ironizira gostilniško hejslovanstvo; rodoljubarstvo in hejslovanstvo ♪
  17.      hekatómba  -e ž (ọ̑) 1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo 2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev ♪
  18.      heksa...  ali héksa... in heksa... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število šest: heksaeder, heksagonalen ♪
  19.      héktičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. nanašajoč se na hiranje zaradi dolgotrajnega gnojnega vnetja, zlasti zaradi tuberkuloze, sušičen: hektičen bolnik / hektična rdečica na licih; pren., ekspr. hektična poezija ♪
  20.      helenístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na helenizem: helenistična umetnost; helenistično gledališče / helenistično obdobje starogrške zgodovine / helenistični elementi v klasicizmu ♪
  21.      helenizácija  -e ž (á) glagolnik od helenizirati: helenizacija Rima / helenizacija koloniziranih otokov ♪
  22.      hélikon  -a m (ẹ̑) muz. veliko trobilo z nizko ležečim tonskim obsegom: trobiti na helikon; godbeniki z bleščečimi helikoni čez ramena ♪
  23.      heliográf  -a m (ȃ) 1. meteor. priprava, ki zapisuje čas sončnega sevanja na določeni točki na zemlji: pomoč heliografa pri ugotavljanju vremenskih razmer 2. geod. zrcalna priprava za dajanje in zapisovanje svetlobnih znamenj na večje razdalje ♪
  24.      helót  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti 2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov ♪
  25.      hélsinški  -a -o prid. (ẹ̑) zgod., v zvezah: helsinška konferenca konferenca o evropski varnosti in sodelovanju leta 1975 v Helsinkih; helsinška listina sklepni dokument helsinške konference o soglasju med večino evropskih držav, Združenimi državami Amerike in Kanado o varnosti in sodelovanju v Evropi ♪

   6.892 6.917 6.942 6.967 6.992 7.017 7.042 7.067 7.092 7.117  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA