Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (6.842-6.866)


  1.      grênek  in grenák grênka -o in -ó prid., grenkéjši (é ȃ é) 1. ki je neprijetnega okusa kot pelin, ant. sladek: grenek zeliščni sok; žolč je grenek; uživati mora grenko zdravilo; zelo grenek; grenek kot pelin / sir ima nekoliko grenek okus / pije grenko kavo brez sladkorja / grenek vonj 2. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja: spomin nanj je bil grenek; grenka izkušnja; obšla ga je grenka misel; zvedel je grenko resnico / grenka žalost; grenko slovo / pesn. grenka smrt / imel je grenko mladost // ki izraža duševno bolečino, zlasti zaradi doživetega razočaranja: grenek izraz obraza; grenek nasmeh; grenko—sladek smehljaj / grenke solze // neprijazen, zbadljiv: povsod je poslušal grenke očitke; ušla mu je grenka beseda ● ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim, neprijetnim delom; ekspr. požreti grenko pilulo sprijazniti se z neprijetno stvarjo, z neprijetnim dejstvom; pesn. izpil je grenko kupo do dna doživel vse težke stvari ◊ bot. grenka penuša rastlina s pernatimi listi in belimi cveti v socvetju, rastoča ob potokih, Cardamine amara; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit grenkó in grênko prisl.: grenko se drži; grenko se nasmehniti; grenko občutiti grênki -a -o sam.: pog. daj mi požirek grenkega pijače grenkega okusa; ekspr. požreti je moral marsikatero grenko neprijazen, zbadljiv očitek, pripombo; imam grenko v ustih grenek okus; doživel je marsikaj grenkega ♪
  2.      grénkast  in grênkast -a -o prid. (ẹ̑; ē) nekoliko grenek: mleko z grenkastim okusom / odgovorila je z grenkastim nasmehom ♪
  3.      grenkôba  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost grenkega: grenkoba morske vode / začutil je grenkobo v ustih grenek okus / pri njih sem užil mnogo grenkob težkih, neprijetnih stvari ♦ agr. bolezen črnega vina, ki mu daje grenek okus 2. duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: polastila se ga je grenkoba; govoril je z grenkobo v srcu ♪
  4.      grenkoslàd  in grenkoslád -áda m (ȁ á; ȃ) bot. strupena rastlina z vijoličastimi cveti in rdečimi jagodami, Solanum dulcamara ♪
  5.      grenkúlja  -e ž (ú) nar. zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih; božja milost ♪
  6.      gréšati  -am nedov. (ẹ́) zastar. pogrešati: gmotnih sredstev za študije ni grešal ∙ star. ali pameti grešaš zakaj govoriš, ravnaš tako neumno ♪
  7.      grešíti  -ím dov. in nedov., gréši (ȋ í) 1. rel. kršiti božjo ali cerkveno zapoved: grešiti proti peti božji zapovedi; grešiti v mislih, v dejanjih / smrtno grešiti narediti smrtni greh 2. ekspr. napraviti prekršek, prestopek: grešiti proti postavi; grešiti zoper bonton / grešiti nad človekom prizadejati mu krivico, ga zlorabiti // narediti napako, zmotiti se: starši pri vzgoji včasih grešijo ♪
  8.      gréti  gréjem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. oddajati, dajati toploto: peč dobro greje; sonce že greje / kožuh, odeja greje varuje, ščiti pred mrazom / brezoseb. zunaj zelo greje je toplo, vroče // preh. povzročati občutek toplote: ogenj nas je prijetno grel; sonce ga greje v hrbet / vino ga je grelo; pren. greje nas zavest, da smo prav storili 2. preh. delati kaj toplo, segrevati: greti večerjo, vodo; z rokami greje kozarec; greti si roke / greti prostore z električno energijo ogrevati ● ekspr. greti gada na prsih izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; star. nenehno namigovanje ga je hudo grelo jezilo, dražilo gréti se dobivati toploto: greti se pri ognju, za pečjo; ves dan se greje na soncu / stroj se preveč greje prehitro postaja vroč; pren., ekspr. greje se v njegovi slavi in moči grét -a -o: bazen z greto vodo ♪
  9.      grétje  -a s (ẹ́) glagolnik od greti: električno gretje prostorov; v postelji je imel vročo steklenico za gretje; hiša s centralnim, lokalnim gretjem ♪
  10.      grézanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od grezati: grezanje obrežja ♪
  11.      grezílo  -a s (í) 1. teh. vrvica z utežjo za določanje navpične lege: z grezilom je ugotavljal navpičnost stene 2. geod., navadno v zvezi sondno grezilo priprava iz vrvi z merilom in kovinske uteži za merjenje vodnih globin: spustiti, vreči sondno grezilo ♪
  12.      grezíti se  -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. strmo, navpično se spuščati: od vrha gore se je gladko grezila severna stena / za njim se je grezila temna globina ♪
  13.      gŕgavec  tudi grgávec -vca m (ŕ; ȃ) zgornji razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo: opičji grgavec ♦ zool. spodnji grgavec organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi ♪
  14.      grgljánje  -a s (ȃ) glagolnik od grgljati: slišalo se je grgljanje vode ♪
  15.      grgránje  -a s (ȃ) glagolnik od grgrati: slišalo se je grgranje in hropenje ranjencev; grgranje v grlu, v prsih / grgranje in klokotanje vode / tekočina za grgranje ♪
  16.      grgráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. dajati kratke, pretrgane glasove iz grla: bolnik stoka in grgra; dojenček zadovoljno grgra; brezoseb. starcu je grgralo v grlu ∙ ekspr. v jezi je nekaj grgral nerazločno govoril // dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu grgra voda / voda grgra med skalami grgrajoč teče 2. zadrževati in premikati tekočino v grlu z izdihavanjem zraka: grgrati raztopino hipermangana / pog. grgrati kamilice grgráje: grgraje sopsti grgrajóč -a -e: grgrajoči glasovi; grgrajoč smeh; grgrajoč vrtinec ♪
  17.      grgrávec  -vca m (ȃ) redko zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo ♪
  18.      gríč  -a m (í) nižji hrib: hiša stoji na griču; pogled z nizkega, z zelenega griča / pesn. vinski griči z vinogradi / star. naglo je stopal v grič navkreber, navzgor ♪
  19.      grìl  tudi gríl gríla m (ȉ í; ȋ í) 1. nižje pog. temno rjava žuželka iz družine murnov, ki živi v hišah; ščurek: po bajti je kar mrgolelo grilov; drži se, kot bi grile jedel 2. nar. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren ♪
  20.      grilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) gost. peči v grillu: grilirati zrezke grilíran -a -o: grilirane čebulice ♪
  21.      gríll  tudi gríl -a [gril] m (ȋ) gost. električna ali plinska pečica za pečenje na žaru ali ražnju: v grillu pečeno meso ♪
  22.      gríntavec  -vca m (í) 1. apnencu podobna, zelo krušljiva kamnina; dolomit: to gorovje sestavljajo grintavec in druge kamnine 2. bot. rastlina z modrimi, vijoličastimi ali rumenkasto belimi cveti v glavicah, Scabiosa: blesteči grintavec ♪
  23.      griót  -a m (ọ̑) gost. liker iz višenj ♪
  24.      grísti  grízem nedov. (í) 1. drobiti z zobmi: gristi bonbone, meso, orehe; nič ne grize, kar celo požira; težko grize, ker ima slabe zobe // zasajati zobe v kaj, zlasti v zadregi, jezi: premišljal je, kaj bi napisal, in grizel svinčnik; grizel si je ustnice / dušila je solze in si grizla nohte 2. rad napadati z zobmi: sosedov pes grize / konji so hrkali in se grizli / bolhe me grizejo pikajo; pren., ekspr. žena ga neprestano grize, zakaj je to storil; še vedno se grizejo med seboj zaradi dediščine 3. povzročati neprijeten, pekoč občutek: cestni prah je grizel v oči / ekspr. mraz me je vedno huje grizel 4. ekspr. vznemirjati, mučiti: grize ga ljubosumnost in negotovost; vem, da jo nekaj grize; skrb ga neprestano grize; grizel se je zaradi sinovega neuspeha 5. ekspr. prodirati v kaj trdega: sveder grize v beton; reka se grize v živo skalo / tovornjak se je grizel v klanec s težavo pomikal naprej ● ekspr. vest ga grize ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; ekspr. rad grize besede rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega grizóč -a -e: grizoč travno bilko, je stopal po stezi; zbudil ga je grizoč mraz ♪
  25.      gríva  -e ž (í) 1. dolga žimasta dlaka na vratu nekaterih živali, zlasti pri konju: česati, striči konjem grivo; črna griva; konjska, levja griva / potapljati konja po grivi; pren., ekspr. vlak s plamenečo grivo; grive oblakov // ekspr. dolgi, gosti, navadno neurejeni lasje: grivo bi si pa že lahko malo pristrigla; fant s črno grivo / stresala je grivo rumenih las 2. knjiž. zavihan, razpenjen vrh vodnega grebena: valovom se delajo grive; bele grive valov 3. nar. strmo travnato pobočje: streha bajte se je skoraj dotikala grive; pasel je ovce na zeleni grivi // travnat rob, vzpetina: namestiti mitraljez ob grivi; griva ob poti / dekleta so posedla po mehki grivi travi // nezoran, travnat del med njivami; meja: kupil je zelnik ob svoji njivi in zoral vmesno grivo ◊ bot. rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava ♪

   6.717 6.742 6.767 6.792 6.817 6.842 6.867 6.892 6.917 6.942  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA