Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
go (676-700)
- gózdnatost -i ž (ọ̑) poraslost z gozdom: hribovitost in gozdnatost sta ovirali naseljevanje; velika gozdnatost dežele ♪
- gozdník -a m (í) knjiž. kdor prebiva ali se skriva v gozdovih: odkrili so gozdnike ♪
- gozdnína -e ž (ȋ) zastar. pristojbina za izkoriščanje gozda ♪
- gózdno... in gôzdno... prvi del zloženk (ọ̑; ó) nanašajoč se na gozden: gozdnogospodarski; gozdnoureditven ♪
- gózdnogospodárski in gôzdnogospodárski -a -o prid. (ọ̑-á; ó-á) nanašajoč se na gozdno gospodarstvo: gozdnogospodarski načrt; gozdnogospodarska politika ♪
- gozdovít -a -o prid. (ȋ) star. gozdnat: gozdovit svet; gozdovita dežela ♪
- gozdóvje -a s (ọ̑) ekspr. več gozdov, gozdovi: kamor je seglo oko, povsod samo gozdovje ♪
- gozdóvnica -e ž (ọ̑) nekdaj članica mladinske organizacije, gibanja, ki goji zlasti taborjenje: število gozdovnic je takrat precej naraslo ♪
- gozdóvnik -a m (ọ̑) 1. nekdaj član mladinske organizacije, gibanja, ki goji zlasti taborjenje: gozdovniki in skavti 2. kdor prebiva ali se skriva v gozdovih: divji gozdovniki ♪
- gozdóvniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gozdovnike ali gozdovništvo: gozdovniški tabor; gozdovniška organizacija / gozdovniška pravila ♪
- gozdóvništvo -a s (ọ̑) nekdaj organizacija, gibanje ali delovanje gozdovnikov: prišel je v stik z gozdovništvom ♪
- góž -a m (ọ̄) velika nestrupena kača: gož se je grel na skali ♪
- góž -í ž (ọ̑) 1. vez, ki veže oba dela cepca: zamenjati gož 2. obroč, zanka na jarmu za oje: vtakniti oje v gož; verigasta gož ♪
- góža -e ž (ọ́) vez, ki veže oba dela cepca: na tleh je ležal cepec brez gože ♪
- góženje -a s (ọ̄) glagolnik od gozditi 2: po napornem goženju so dosegli vrh ♪
- góžev -a -o (ọ̄) pridevnik od gož m: lasje so se ji lesketali kakor goževa koža ♪
- góžica tudi gožíca -e ž (ọ̄; í) nar. vzhodno beka, šiba: košara iz gožic ♪
- gožník -a m (í) okrogla zareza na vrhu ročnika, kjer je cep zvezan z gožjo ♪
- góžva -e ž (ọ̑) nar. zahodno 1. vez, ki veže oba dela cepca; gož ž: zamenjati gožvo 2. beka, šiba: z gožvo privezati trte ◊ anat. sklepna gožva tkivo, ki ovija sklep; sklepna ovojnica ♪
- agógičen -čna -o (ọ́) pridevnik od agogika: učinek agogičnih kontrastov ♪
- agógika -e ž (ọ́) muz. spreminjanje tempa skladbe pri izvajanju: smiselna agogika pianistovega podajanja je naletela na odobravanje ♪
- agón -a m (ọ̑) pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih: gimnični, muzični agoni; pren., knjiž. dramatično dogajanje kot agon moralnih moči ♪
- agonálen 1 -lna -o (ȃ) pridevnik od agonija: agonalni stadij bolezni ♪
- agonálen 2 -lna -o (ȃ) pridevnik od agon: agonalne prireditve ♪
- agoníja -e ž (ȋ) smrtni boj, umiranje: v kratkem bo nastopila agonija; agonija traja že več ur; bolnik je v agoniji; pren. stari svet je bil v agoniji; družbena agonija ♪
551 576 601 626 651 676 701 726 751 776