Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
go (667-691) 
- gôzdek tudi gózdek -dka m (ō; ọ̑) gozdiček: gozdek v dolini ♪
- gózden in gôzden -dna -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na gozd: gozdni obronek; gozdna jasa, poseka, pot / gozdna cesta cesta, zgrajena predvsem za odvoz lesa / zaščitni gozdni pasovi; velike gozdne površine / gozdni pridelki, sadeži, škodljivci; gozdne jagode; gozdna ptica, rastlina, žival; gozdno drevo / gozdni čuvaj, delavec; gozdni sklad; gozdna uprava; gozdno gospodarstvo / gozdni park gozd, urejen za park / gozdni prirastek;
gozdna drevesnica drevesnica za sadike gozdnih dreves; gozdna žaga žaga z dolgim, širokim listom in ročajema na obeh koncih ◊ bot. divji gozdni koren visoka rastlina s pernato razrezanimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Angelica silvestris; gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; čeb. gozdni med med temne barve iz mane na drevju, zlasti iglastem; etn. gozdni mož divji mož; geogr. zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; gozdna stepa področje, kjer se mešata gozd in stepa; zool. gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim
telesom, Tetrastes bonasia; gozdni lazar; gozdna miš ♪
- gozdênje in gózdenje -a s (é; ọ̄) glagolnik od gozditi: gozdenje toporišča / pri gozdenju si je pomagal z rokami in nogami ♪
- gozdìč -íča stil. gózdič -a m (ȉ í; ọ̑) manjšalnica od gozd: pot vodi skozi gozdič; skrili so se v gozdič ob cesti; borov, smrekov gozdič; gozdiči in polja ♪
- gozdíček -čka m (ȋ) manjšalnica od gozd: zavili so v gozdiček pod vasjo / ekspr. takega gozdička bi bil vsak vesel ♪
- gozdíčevje -a s (ȋ) redek, nizek gozd: planjava z gozdičevjem ♪
- gozdíti -ím in gózditi -im nedov. (ȋ í; ọ̄) 1. z zagozdo utrjevati: gozditi steber, toporišče pri sekiri 2. alp. plezati z opiranjem ob dve steni; gvozditi: na nekaterih mestih so morali gozditi ♪
- gozdnár -ja m (á) zastar. gozdar: bil je gozdnar majhne graščine ♪
- gózdnat -a -o prid. (ọ̑) porasel z gozdom: gozdnati kraji; gozdnata področja ♪
- gózdnatost -i ž (ọ̑) poraslost z gozdom: hribovitost in gozdnatost sta ovirali naseljevanje; velika gozdnatost dežele ♪
- gozdník -a m (í) knjiž. kdor prebiva ali se skriva v gozdovih: odkrili so gozdnike ♪
- gozdnína -e ž (ȋ) zastar. pristojbina za izkoriščanje gozda ♪
- gózdno... in gôzdno... prvi del zloženk (ọ̑; ó) nanašajoč se na gozden: gozdnogospodarski; gozdnoureditven ♪
- gózdnogospodárski in gôzdnogospodárski -a -o prid. (ọ̑-á; ó-á) nanašajoč se na gozdno gospodarstvo: gozdnogospodarski načrt; gozdnogospodarska politika ♪
- gozdovít -a -o prid. (ȋ) star. gozdnat: gozdovit svet; gozdovita dežela ♪
- gozdóvje -a s (ọ̑) ekspr. več gozdov, gozdovi: kamor je seglo oko, povsod samo gozdovje ♪
- gozdóvnica -e ž (ọ̑) nekdaj članica mladinske organizacije, gibanja, ki goji zlasti taborjenje: število gozdovnic je takrat precej naraslo ♪
- gozdóvnik -a m (ọ̑) 1. nekdaj član mladinske organizacije, gibanja, ki goji zlasti taborjenje: gozdovniki in skavti 2. kdor prebiva ali se skriva v gozdovih: divji gozdovniki ♪
- gozdóvniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gozdovnike ali gozdovništvo: gozdovniški tabor; gozdovniška organizacija / gozdovniška pravila ♪
- gozdóvništvo -a s (ọ̑) nekdaj organizacija, gibanje ali delovanje gozdovnikov: prišel je v stik z gozdovništvom ♪
- góž -a m (ọ̄) velika nestrupena kača: gož se je grel na skali ♪
- góž -í ž (ọ̑) 1. vez, ki veže oba dela cepca: zamenjati gož 2. obroč, zanka na jarmu za oje: vtakniti oje v gož; verigasta gož ♪
- góža -e ž (ọ́) vez, ki veže oba dela cepca: na tleh je ležal cepec brez gože ♪
- góženje -a s (ọ̄) glagolnik od gozditi 2: po napornem goženju so dosegli vrh ♪
- góžev -a -o (ọ̄) pridevnik od gož m: lasje so se ji lesketali kakor goževa koža ♪
542 567 592 617 642 667 692 717 742 767 
