Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (6.567-6.591)



  1.      geografíja  -e ž () veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis: študirati geografijo; gospodarska geografija Afrike; obča geografija; strokovnjak za geografijo / profesor geografije ♦ geogr. družbena geografija ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; fizična geografija ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; regionalna geografija
  2.      geográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na geografijo, zemljepisen: geografski položaj dežele; geografska razširjenost rastlin; elementi geografskega okolja; politično—geografske razmere / geografska karta zemljevid; učenci določajo geografsko lego krajev na zemljevidu geografsko širino in dolžinogeogr. geografska dolžina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od začetnega poldnevnika, merjena na vzporedniku; geografski koordinati geografska dolžina in širina kake točke na zemeljskem površju; geografska širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku
  3.      geológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za geologijo: diplomiran geolog; geolog za iskanje nafte / pog. sestanek geologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za geologijo
  4.      geologíja  -e ž () veda o nastanku, razvoju in sestavi zemlje: osnovni pojmi geologije / v geologiji ima nezadostno ♦ geol. dinamična geologija veda o spremembah notranje zemeljske zgradbe in površine; historična geologija veda o zemeljski zgodovini; stratigrafija
  5.      geolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na geologijo: geološki razvoj; geološka in mineraloška sestava naše zemlje / geološka doba doba v zemeljski zgodovini / geološka karta karta, ki prikazuje sestavo oziroma razvoj zemeljske skorje / strokovnjaki iz geološkega zavoda; geološko raziskovanje
  6.      geometrízem  -zma m () um. likovno izražanje z geometrijskimi ploskvami, kompozicijami: v zgodnjesrednjeveški ornamentiki prevladujeta geometrizem in linearnost; geometrizem forme
  7.      géomorfolóški  -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na oblike zemeljske površine in njene spremembe: posebne geomorfološke razmere; geomorfološka zgodovina pokrajine / geomorfološko proučevanje reliefa
  8.      georgína  -e ž () grmičasta jesenska vrtna cvetlica z velikimi raznobarvnimi cveti: astre in georgine že cvetejo; rdeča georgina; gomolji georgin
  9.      géosinklinála  -e ž (ẹ̑-) geol. zelo velik podolgovat ugreznjen del zemeljske skorje, v katerega se stekajo reke in nanašajo vanj naplavine: velika sredozemska geosinklinala; dno geosinklinale
  10.      gépelj  -plja tudi -na [pǝl] m (ẹ́) priprava za vrtenje pogonske gredi, ki jo poganja vprežna živina; vitel: mlatilnico je gonil gepelj; mlatiti na gepelj
  11.      geránija  -e ž (á) lončna rastlina z navadno rdečimi cveti v velikih kobulih; pelargonija: okno z geranijami
  12.      gerènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) v stari Jugoslaviji od vlade začasno imenovani predstojnik občinske uprave: gerenti in župani; gerent občine / gerent posojilnice
  13.      gerêntski  in geréntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od gerent: vse to je spadalo v njegove gerentske posle
  14.      germanístika  -e ž (í) veda o germanskih jezikih in književnostih ali o nemškem jeziku in književnosti: napisal je mnogo del iz germanistike / diplomirati iz germanistike in romanistike
  15.      germanizácija  -e ž (á) glagolnik od germanizirati: germanizacija koroških Slovencev; odpor proti rastoči germanizaciji
  16.      germanizátor  -ja m () kdor germanizira, ponemčevalec: zagrizen germanizator; gospodarsko nasilje germanizatorjev
  17.      germánstvo  -a s () lastnosti, značilnosti Germanov: njegovo germanstvo jo je odbijalo / nav. ekspr. srdit nasprotnik germanstva nemštva / spopad med slovanstvom in germanstvom Germani
  18.      gerónt  -a m (ọ̑) zgod. član geruzije
  19.      gerúndij  -a m (ú) lingv. glagolnik
  20.      gerundív  -a m () lingv. glagolska oblika v latinščini, ki izraža nujnost dejanja
  21.      geruzíja  -e ž () zgod. državni zbor starejših mož v stari Šparti
  22.      gêslo  -a s (é) 1. kratko izražena programska misel: vsi za enega, eden za vse, to je bilo geslo brigadirjev; razširjali so letake in pisali gesla po zidovih; borbena, politična, propagandna gesla; volilno geslo; gesla francoske revolucije / življenjsko geslo vodilo, načelo 2. nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: stražarju je moral povedati geslo ♦ fin. geslo hranilne knjižice dogovorjena beseda, ki nadomešča osebno izkaznico in jo mora prinašalec poznati ob dvigu hranilne vloge 3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: novi slovar tujk obsega skoraj trideset tisoč gesel; izbira, razlaga, razpored gesel
  23.      gésta  -e ž (ẹ̑) 1. gib, navadno z rokami, s katerim se kaj izraža ali poudarja, kretnja: naredil je odločno gesto; gospodovalna, široka, teatralična gesta; prepričeval ga je z živahnimi gestami; sporazumevanje z gestami 2. knjiž. dejanje, ukrep: to je bila plemenita gesta; predsednikov obisk predstavlja prijateljsko gesto; tak postopek imamo za sovražno gesto proti državi; gesta priznanja; ta odločba je humana gesta do delovnega človeka / slabš. to je pri njem le gesta dejanje, preračunano na zunanji učinek
  24.      gestikulácija  -e ž (á) spremljanje govorjenja ali izražanje česa z gibi rok: ima živčno gestikulacijo; igralec je prepričevalen v svoji dikciji in gestikulaciji
  25.      gestikulíranje  -a s () glagolnik od gestikulirati: prešel je v divje gestikuliranje in kričanje; prisiljeno gestikuliranje

   6.442 6.467 6.492 6.517 6.542 6.567 6.592 6.617 6.642 6.667  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA