Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (6.542-6.566)



  1.      gazéla 2 -e ž (ẹ̑) lit. lirska pesem z rimo v prvem in drugem verzu ter v vseh sodih verzih, pogosto z refrenom: Prešernove mojstrske gazele
  2.      gazírati  -am nedov. in dov. () 1. agr. dodajati tekočini plin: gazirati brezalkoholne pijače 2. tekst. z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna, smoditi: gazirati tkanino gazíran -a -o: gazirana preja ♦ agr. gazirano vino vino, ki se peni zaradi dodane ogljikove kisline
  3.      gazolín  -a m () 1. kem. lahek, zelo hlapljiv in vnetljiv destilat nafte: pridobivati gazolin 2. zlasti v ameriškem okolju motorni bencin: stroj na pogon z gazolinom
  4.      gazolínski  -a -o () pridevnik od gazolin: voziček na gazolinski pogon
  5.      gáženje  -a s (á) glagolnik od gaziti: utrudljivo gaženje po snegu / gaženje pravic
  6.      gem  tudi game -a [gém] m (ẹ̑) šport. del teniške igre, v katerem mora igralec osvojiti za zmago najmanj štiri točke in dve več kot nasprotnik: zmagal je v vseh gemih in tako osvojil prvi niz
  7.      géma  -e ž (ẹ̑) um. poldrag kamen z vrezano ali reliefno podobo: antična gema; dragocena gema
  8.      geminácija  -e ž (á) lingv., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed, podvojitev
  9.      genealóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na genealogijo: genealoška zveza / genealoške raziskave ♦ biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez
  10.      generácija  -e ž (á) navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod: naša generacija tega ni mogla razumeti; nova generacija; pesniška generacija; mlajša generacija pisateljev; vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno vsi ljudje tistega časa // čas, doba približno tridesetih let: eno generacijo kasneje so se razmere spremenile ♦ biol. generacija otroci enih staršev; filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije
  11.      generál  -a m () 1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabnoekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristaševvoj. general najvišji generalski čin v Jugoslovanski ljudski armadi; general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala 2. rel. vrhovni predstojnik nekaterih redov katoliške cerkve: jezuitski general
  12.      generalát  -a m () zgod., nekdaj ozemlje, podrejeno generalu: karlovški generalat
  13.      generálen  -lna -o prid. () 1. ki ima večjo, največjo odgovornost, glaven: generalni direktor; generalni konzul; generalni sekretar // ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: generalna direkcija; generalna skupščina Organizacije združenih narodov / generalna vaja generalka 2. ki zajema vse, splošen: generalni plan industrijske izgradnje; napovedati generalno stavko; generalno pooblastilo; generalno popravilo stroja; ekspr. lotila se je generalnega čiščenja stanovanja / generalna linija zunanje politike ◊ geogr. generalna karta topografska karta v majhnem merilu; generalka; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; navt. generalni tovor kosovno blago večje vrednosti; rel. generalni vikar škofov namestnik v upravnih zadevah škofije; šport. generalni plasma končna razvrstitev tekmovalcev po vsaki etapi ali na zaključku tekmovanja; voj. generalni štab glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika generálno prisl.: avto je generalno popravil generálni -a -o sam., pog.: tovariš generalni; avto je dal v generalno
  14.      generalizíranje  -a s () glagolnik od generalizirati: proces abstrahiranja in generaliziranja
  15.      generalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere; posplošiti: nekritično generalizirati generalizíran -a -o: generalizirane predstave so postale pojem; stvari so bile preveč generalizirane
  16.      generátor  -ja m () stroj za pretvarjanje mehanske energije v električno: preobremeniti generator; generatorji hidroelektrarne; obratovanje generatorja / električni generator ♦ elektr. enosmerni generator za proizvajanje enosmerne električne napetosti; dinamo; izmenični generator za proizvajanje izmenične električne napetosti; teh. parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo; plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega
  17.      genéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor, nastanek in razvoj česa: opisovati genezo njegovega razmerja do družbe; socialna in psihološka geneza; geneza literarnega dela; geneza pesnikovega ustvarjanja; podatki o genezi romana ♦ med. geneza bolezni; rel. Géneza svetopisemska knjiga o nastanku sveta in človeka
  18.      génij  -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe
  19.      genotíp  -a m () biol. skupek vseh genov organizma, dedna masa: ugotoviti genotip
  20.      géns  -a m (ẹ̑) zgod. skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so v krvnem sorodstvu; rod: prepoved ženitve med člani gensa // pri starih Rimljanih skupnost več družin, povezanih z istim imenom
  21.      gentílen  -lna -o prid. () zgod. rodoven: gentilna organizacija, skupnost / gentilno ime
  22.      gêntlemanski  -a -o [džentlmen-] prid. () nanašajoč se na gentlemane: bil je zelo gentlemanski; gentlemansko ravnanje / gentlemanska družba ♦ jur. gentlemanski sporazum sporazum med državniki, diplomati ali gospodarstveniki, ki obvezuje stranke moralno, ne pa tudi pravno gêntlemansko prisl.: gentlemansko obziren
  23.      génus  -a m (ẹ̑) 1. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine; rod: določiti genus, v katerega spada rastlina 2. lingv. spol
  24.      geodétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na geodezijo, zemljemerski: vzgoja geodetskih strokovnjakov; znanstveni geodetski študij / geodetski inženir / naročilo za vsa geodetska dela
  25.      geográf  -a m () strokovnjak za geografijo, zemljepisec: posvetovanje geografov; agrarni, gospodarski geograf / na šoli manjka geograf / pog. sestanek geografov iz drugega letnika slušateljev oddelka za geografijo

   6.417 6.442 6.467 6.492 6.517 6.542 6.567 6.592 6.617 6.642  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA