Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (6.292-6.316)



  1.      finalíst  -a m () 1. šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v finalu: finalista sta reprezentanci Italije in Jugoslavije; na osnovi tega tekmovanja bodo določeni finalisti 2. kdor je udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja: tovarna bo finalist težkih vozil ◊ filoz. pristaš finalizma
  2.      finálnost  -i ž () filoz. določenost vsega dogajanja v naravi in družbi glede na cilj: finalnost procesa; finalnost zgodovine
  3.      finánce  -nánc ž mn. () 1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi posli: državne, javne finance; odsek za finance / organizacija financ in trgovine 2. pog. denarni položaj, denarne razmere: teh investicij finance ne dovoljujejo / slabo ureja svoje finance
  4.      financíranje  in finansíranje -a s () glagolnik od financirati: financiranje znanstvenih raziskav; sistem financiranja; sklad za financiranje šolstva
  5.      financírati  -am in finansírati -am nedov. in dov. () denarno omogočati kako delo, dejavnost: ekspedicijo financira podjetje; financirati bolnico, šolo; ta gospodarska ustanova se financira sama
  6.      finánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na finance: finančni načrt; proračunski finančni sistem; finančna politika; organizacija finančnega poslovanja / finančni polom, uspeh; industrijska in finančna moč države; neomejene finančne možnosti; priti v finančno odvisnost; finančne težave; finančno stanje občine; materialno-finančni problemi podjetja / delovno mesto finančnega knjigovodje; finančni minister / finančni urad / finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utajekon. finančni kapital bančni kapital, udeležen v industriji; finančna oligarhija; jur. finančno pravo finánčno prisl.: finančno močnejši trusti; ustanova je finančno samostojna; sam.: pog. naš finančni finančni knjigovodja
  7.      finésa  -e ž (ẹ̑) 1. lastnost finega človeka: vsako reč je opravila s potrebno fineso; gibala se je z veliko fineso / njegov temperament je mešanica finese in brutalnosti / finesa geste 2. kar napravi kaj boljše, lepše, bolj dognano: jezikovne, stilne finese; ima čut za finese / ekspr. izdelati kaj do zadnje finese
  8.      fingíranje  -a s () glagolnik od fingirati: fingiranje prijateljstva
  9.      finitíven  -vna -o prid. () lingv., v zvezi finitivni glagol končno dovršni glagol
  10.      finôča  -e ž (ó) lastnost, značilnost finega: ugotavljati finočo niti; finoča moke, preje / velika finoča izdelave / star. finoče sloga finese
  11.      fínščina  -e ž () finski jezik: pogovarjala sta se v finščini
  12.      fírbec  -bca m () nižje pog. radovednost: dela sem se lotil bolj iz firbca / firbec me je gnal v svet ∙ pog., ekspr. sam firbec jih je zelo so radovedni // ekspr. radovednež: firbci se že zbirajo; firbcem se dati v zobe; bila je pravi firbec / kot nagovor pa poslušaj, firbec
  13.      fírma  -e ž () 1. podjetje: trgovati z domačimi firmami; izvozna firma; stara firma; zastopstvo tujih firm 2. ime (podjetja): vsako podjetje ima svojo firmo; spremeniti firmo; določbe o firmi ● pog. ta fant je solidna, nesolidna firma nanj se lahko zaneseš, se ne moreš zanesti; publ. hoteli so izključiti možnost, da bi se pod firmo svobode skrivale anarhistične tendence videzom, krinko
  14.      fírnež  -a m (í) rastlinsko ali mineralno olje za osnovni premaz, ki varuje zlasti pred vlago: premazati, prevleči s firnežem; oljnate barve redčimo s firnežem; vonj po firnežu
  15.      fiskálen  -lna -o prid. () fin. nanašajoč se na davščine: fiskalni viri države; fiskalna politika; fiskalne ugodnosti / fiskalne dajatve / fiskalna carina carina, ki jo država pobira samo zato, da bi povečala dohodke; fiskalno leto proračunsko leto
  16.      fiskalíst  -a m () knjiž., nav. slabš. kdor pretirano zagovarja fiskalne dajatve: bil je izrazit fiskalist
  17.      fízičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / redko fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj // nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek ◊ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur. fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek ∙ večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril
  18.      fiziognomíja  -e ž () značilna podoba, značilne poteze obraza, zlasti kot odraz človekove osebnosti: spominja se še njegove fiziognomije; ima izrazito fiziognomijo; prijazna fiziognomija / igralčeva fiziognomija // navadno s prilastkom bistvene značilnosti česa: čustvena in duhovna fiziognomija človeka; družbena, politična fiziognomija dežele; fiziognomija družbenih odnosov / pisatelj si je že izoblikoval lastno fiziognomijo / fiziognomija mesta se spreminja celotna podoba, videz
  19.      fiziokrátski  -a -o prid. () nanašajoč se na fiziokrate ali fiziokratizem: razširjanje fiziokratskih idej; gospodariti po fiziokratskih načelih / fiziokratska iluzija
  20.      fízkultúra  -e ž (-) pog. telesna kultura: gojiti fizkulturo; delovati na področju fizkulture // telesna vzgoja, šport, telovadba: v šoli je imel od vseh predmetov najrajši fizkulturo; rad se ukvarja s fizkulturo
  21.      flacijánstvo  -a s () flacianizem: bil je vnet zagovornik flacijanstva
  22.      flám  -a m () pog. meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: svinjski flam; kos flama za juho
  23.      flancáti  -ám nedov.) pog., ekspr. vsebinsko prazno, dolgovezno govoriti: ne zna drugega kot flancati
  24.      flanelográf  -a m () šol. napet kos flanele, na katerega se nalepljajo, pritrjajo aplikacije: učitelj ponazoruje razlago na flanelografu
  25.      flánša  -e ž () teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo, prirobnica: okrogla flanša

   6.167 6.192 6.217 6.242 6.267 6.292 6.317 6.342 6.367 6.392  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA