Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (6.117-6.141)


  1.      evgénika  -e ž (ẹ́) biol. nauk o metodah za dosego telesno in duševno zdravega potomstva: zagovornik evgenike ♪
  2.      evidénca  -e ž (ẹ̑) namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem, razvid: voditi evidenco nesreč, rojstev, o plačanih računih; z evidenco kontrolirati planirane naloge; blagovna evidenca; personalna evidenca; evidenca prebivalstva ♦ ekon. družbena evidenca statistično spremljanje vseh denarnih transakcij, v katerih se kažejo pomembna gibanja v narodnem gospodarstvu; filoz. evidenca postopek, s katerim se napravi, da je kaj jasno predstavljeno // zbirka takih podatkov: poglejmo, kaj kaže evidenca; podatek že imamo v evidenci; kartotečna evidenca odjemalcev električne energije ● zadevo vzeti v evidenco začeti jo reševati; računati z njo; stvar imam še v evidenci nameravam jo še rešiti; še računam z njo ♪
  3.      evidéntičar  -ja m (ẹ́) uslužbenec, ki vodi evidenco: evidentičar v referatu za gozdarstvo ♪
  4.      evidentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od evidentirati: evidentiranje procesov v gospodarstvu omogoča pravočasne ukrepe ♪
  5.      evidentírati  -am nedov. in dov. (ȋ) namensko in sistematično spremljati, vpisovati podatke o čem: evidentirati dinamiko prodaje; evidentirati gibanje cen / evidentirati literarnozgodovinsko gradivo; evidentirati izdane račune / podatke smo že evidentirali ◊ adm. evidentirati dopis vpisati dopis v evidenčno knjigo pod zaporedno številko in z ustreznim datumom ter ta podatka napisati na dopis; filoz. evidentirati napraviti, da je kaj jasno, razločno predstavljeno ♪
  6.      Évin  -a -o prid. (ẹ̑) rel. nanašajoč se na Evo: freska prikazuje prizore iz Adamovega in Evinega življenja ● ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; šalj. bila je v Evini obleki naga, gola ♪
  7.      Evklídov  -a -o prid. (ȋ) mat., v zvezi Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja ♪
  8.      evnúški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na evnuhe: evnuški glas / evnuška vzgoja ♪
  9.      evocírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. v spominu oživiti, priklicati v spomin: evocirati dogodke iz študentskih let / evocirati spomine na kaj / publ.: evociral bi znano študijo o tem problemu spomnil bi na, opozoril bi na; scenograf je poskušal evocirati likovno modo Cankarjevega časa prikazati, predstaviti ♪
  10.      evolúcija  -e ž (ú) postopno spreminjanje česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike, razvoj: družbenoekonomska, socialna evolucija; postopna evolucija; evolucija družbe, kulture // biol. spreminjanje organizmov iz preprostejših oblik v popolnejše, zgodovinski razvoj organizmov: evolucija živalstva; nauk o evoluciji ♪
  11.      evolucíjski  tudi evolúcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na evolucijo, razvojen: evolucijski proces; evolucijska pot; evolucijsko gospodarstvo / evolucijski nauk; evolucijska teorija evolucíjsko tudi evolúcijsko prisl.: gledišča so se evolucijsko spreminjala ♪
  12.      évročék  -a m (ẹ̑-ẹ̑) fin. ček, s katerim je mogoče v večini evropskih držav dvigati v banki gotovino, plačevati podjetju blago ali storitve: plačati z evročekom ♪
  13.      evrokomunízem  -zma m (ȋ) publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank: polemike o evrokomunizmu ♪
  14.      evrópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska gospodarska skupnost ◊ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski bober evrópsko prisl.: bil je evropsko razgledan ♪
  15.      evrópstvo  -a s (ọ̑) 1. evropska kultura in miselnost: z navdušenjem govoriti o evropstvu; pisateljev odnos do evropstva 2. pripadnost k evropski kulturi, miselnosti: poudarjati svoje evropstvo; zavest evropstva ♪
  16.      evtanazíja  -e ž (ȋ) med. pospešitev smrti iz usmiljenja: obsojati, zagovarjati evtanazijo ♪
  17.      ex abrúpto  [eks-] prisl. (ȗ) knjiž., redko, navadno v zvezi z govoriti, povedati brez priprave: njegov nastop ni bil dober, ker je govoril ex abrupto ♪
  18.      ex cáthedra  [ekskate-] prisl. (ȃ) knjiž. na način, proti kateremu ni ugovora: govoriti ex cathedra ♪
  19.      ex óffo  [eksofo] prisl. (ọ̑) jur. po uradni dolžnosti: zagovarjati obtoženca ex offo ♪
  20.      f  [èf in fǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, f êfa tudi f-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) sedma črka slovenske abecede: vsi efi ležijo postrani; veliki F // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik ◊ muz. mali f četrti ton v mali oktavi f neskl. pril. sedmi po vrsti: odstavek f ◊ muz. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice; F-dur durov tonovski način z enim nižajem; f-mol molov tonovski način s štirimi nižaji; F ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani ♪
  21.      fabricíranje  -a s (ȋ) glagolnik od fabricirati: fabriciranje kvalitetnih izdelkov / fabriciranje laži ♪
  22.      fabrikácija  -e ž (á) glagolnik od fabricirati: inozemska fabrikacija avtomobilov; novost v fabrikaciji pisalnih strojev / fabrikacija na tekočem traku / fabrikacija kulturnih vrednot ♪
  23.      fábula  -e ž (ȃ) 1. lit. smiselno si sledeči dogodki v literarnem delu, zgodba: fabula obravnava sodno preiskavo; izvirna, realistična fabula; fabula romana; nit fabule // nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to so same fabule 2. zastar. basen: Volkmerjeve fabule in pesmi ♪
  24.      fabulatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fabulo, pripoveden: fabulativni elementi literarnega dela; fabulativni okvir zgodbe / pisateljev fabulativni dar fabulatívno prisl.: pisatelja mikajo fabulativno razgibane situacije; zgodba je fabulativno dovolj zaokrožena ♪
  25.      fabulatívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost literarnega dela, ki ima fabulo, pripovednost: baladna fabulativnost; pisatelj s konvencionalno fabulativnostjo pogosto razvodeni tudi dobre značajske zasnove ♪

   5.992 6.017 6.042 6.067 6.092 6.117 6.142 6.167 6.192 6.217  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA