Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (5.801-5.825)


  1.      eféndija  -e m (ẹ̑) spoštljiv nagovor, v jugoslovanskem muslimanskem okolju gospod: poslušam, efendija / kot zapostavljeni pristavek k imenu izobraženega moškega zraven njega je sedel Tosun efendija ♪
  2.      efór  -a m (ọ̑) zgod. vsak od petih voljenih nadzornikov javnega življenja s civilno sodno oblastjo v stari Šparti: efori in člani geruzije v Šparti ♪
  3.      egída  -e ž (ȋ) v grški mitologiji ščit bogov, zlasti Zeusa in Atene: nositi, vihteti egido; pren. vera v napredek človeštva pod egido znanosti ♪
  4.      egipčánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Egipčane: egipčanska arhitektura, pisava; egipčanska zgodovina ♦ geom. egipčanski trikotnik pravokotni trikotnik s stranicami v razmerju 3 : 4 : 5 ♪
  5.      egiptológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za egiptologijo: datiranje papirusov egiptologom ni delalo težav ♪
  6.      egiptologíja  -e ž (ȋ) veda o stari egiptovski zgodovini, kulturi in jeziku: sekcija za egiptologijo ♪
  7.      èh  medm. (ȅ) 1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem: eh, z njim je križ, je zagodrnjala; eh, bo že kako 2. izraža zavrnitev, nevoljo: eh, kaj bo ta! eh, rad bi že končno imel mir ♪
  8.      eidétik  tudi ejdétik -a [ej-] m (ẹ́) psih. človek z eidetično sposobnostjo: ugotovili so, da je otrok eidetik ♪
  9.      éj  in èj medm. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža zadovoljnost, navdušenje: ej, prijatelj, še bo veselo; ej, lepo je bilo / ej, bo jezen 2. izraža obžalovanje, zadrego, zavrnitev: ej, ej, ej, to mi pa nič ne diši; ej, ej, da ga nisem poslušal; ej, kaj boš vzdihoval ♪
  10.      ékavec  -vca m (ẹ̄) kdor govori ekavščino ♪
  11.      ékavščina  -e ž (ẹ̄) lingv. skupina vzhodnih štokavskih govorov z zameno e za nekdanji jat ♪
  12.      ekípa  -e ž (ȋ) skupina ljudi, sestavljena za določeno delo, nalogo: na kraj nesreče so poslali opremljene reševalne ekipe; sestaviti ekipo za nogometno prvenstvo moštvo; filmska ekipa; snemalna ekipa radia in televizije; mešana, moška ekipa; ekipe za čiščenje zametov; člani ekipe; delo v ekipi / publ. v Evropi se je močneje usidrala ekipa novejših ameriških avtorjev skupina ♪
  13.      eklekticízem  -zma m (ȋ) prevzemanje in spajanje različnih sistemov, pogledov, ugotovitev: osvoboditi znanost eklekticizma; njegovi zgodnji literarni poskusi kažejo stilni eklekticizem; slika je tipičen primer manirizma in eklekticizma ♪
  14.      ekléktičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na eklektike ali eklekticizem: njegov svetovni nazor je eklektičen; eklektična arhitektura / eklektični mislec / eklektično prisvajanje že danih pesniških oblik ekléktično prisl.: eklektično usmerjena umetnost ♪
  15.      ekléktik  -a m (ẹ́) kdor prevzema in spaja različne sisteme, poglede, ugotovitve: bil je samo popularizator in eklektik ♪
  16.      ekológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za ekologijo: oblikovanje naselij zahteva skupno akcijo dendrologov, geologov, ekologov, ekonomistov in drugih ♪
  17.      ekologíja  -e ž (ȋ) veda o odnosu organizmov do okolja: rastlinska, živalska ekologija / pomen gozda v ekologiji pokrajine ♪
  18.      ekonóm  -a m (ọ̑) 1. uslužbenec, ki skrbi za potrošne predmete in inventar: ekonom dijaškega doma / bil je za ekonoma v podjetju / po vojni je bil ekonom na tovarniškem posestvu 2. strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo; ekonomist: nacionalni ekonom ♪
  19.      ekonómičen  -čna -o prid., ekonómičnejši (ọ́) 1. ki ustreza varčnosti, smotrnosti, gospodaren: doseči najekonomičnejšo izrabo toplote; doseči ekonomično proizvodnjo; ekonomična ureditev dela / ekonomična razporeditev gradiva v knjigi zgoščena, premišljena // ki ob majhni porabi česa daje dober učinek: zelo ekonomičen tip avtomobila; špiritni gorilnik je praktičen in ekonomičen ♦ teh. ekonomična hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši 2. zastar. ekonomski: ekonomični in politični liberalizem ekonómično prisl.: ekonomično izkoriščati zemljo ♪
  20.      ekonómičnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost ekonomičnega, gospodarnost: ekonomičnost in rentabilnost proizvodnje raste; ekonomičnost poslovanja / ekonomičnost izraza zgoščenost, jedrnatost / ekonomičnost električnih naprav ♪
  21.      ekonomíja  -e ž (ȋ) 1. veda o gospodarstvu: predava, študira ekonomijo; inženir ekonomije // pog. ekonomska fakulteta: končal je ekonomijo // redko proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: baza ekonomije; povezanost med nacionalnimi ekonomijami držav 2. ekonomičnost, gospodarnost: tu je bil združen princip prostorske ekonomije z okusom; skrajna ekonomija sil / zanj je značilna sistematičnost in ekonomija izraza zgoščenost, jedrnatost 3. veliko kmetijsko družbeno posestvo: hodi delat na ekonomijo; načrtna ureditev ekonomije // prva leta po 1945 posestvo nekmetijske organizacije: tovarna ima svojo ekonomijo; šolska ekonomija ◊ filoz. ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; soc. politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbi ♪
  22.      ekonómika  -e ž (ọ́) 1. s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin: vloga države pri razvoju družbene ekonomike; pomanjkljivosti, spremembe v naši ekonomiki / zakonitosti kapitalistične, socialistične ekonomike // proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: razvijati ekonomiko; nacionalna ekonomika; povezati ekonomiko dežele z mesti / ukvarja se z ekonomiko podjetja 2. veda o organizaciji gospodarstva in zakonitostih njegovega razvoja: predava ekonomiko proizvodnje; ekonomika gozdarstva, kmetijstva / Inštitut za ekonomiko 3. redko ekonomičnost, gospodarnost: problemi organizacije in ekonomike dela; razprava o ekonomiki gospodarjenja v industriji / ekonomika izraznih sredstev zgoščenost, jedrnatost ♪
  23.      ekonomíst  -a m (ȋ) strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo: pravniki in ekonomisti; diplomirani ekonomist // pog. slušatelj ekonomske fakultete: ekonomist prvega letnika ♪
  24.      ekonomístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekonomizem: odpor zoper ekonomistično, racionalistično in tehnicistično ideologijo / redko vzgoja upravnih in ekonomističnih kadrov ekonomskih ♪
  25.      ekonomizácija  -e ž (á) 1. varčna, smotrna ureditev, poraba česa: ekonomizacija sredstev; ekonomizacija v gospodarstvu, proizvodnji / ekonomizacija stanarin / ekonomizacija znanstvenega dela 2. uvajanje ekonomskih načel v kaj: ekonomizacija družbe; ekonomizacija splošnega življenja ♪

   5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA