Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (576-600)



  1.      gostoljúbje  -a s () dajanje hrane, prenočišča komu iz prijaznosti, naklonjenosti: izkazovati, sprejeti gostoljubje; cel mesec je užival njegovo gostoljubje / država mu je odrekla gostoljubje azil // redko gostoljubnost: gospodinji manjka gostoljubja
  2.      gostoljúbnost  -i ž (ú) 1. lastnost gostoljubnega človeka: vsi so jo imeli radi zaradi njene gostoljubnosti; znan je po svoji gostoljubnosti 2. gostoljubje: kako vam bom povrnil vašo gostoljubnost?
  3.      gostomér  -a m (ẹ̑) fiz. priprava za merjenje gostote tekočin; areometer: meriti z gostomerom
  4.      gostorún  -a -o prid. ( ū) knjiž. ki ima gosto runo, dlako: gostoruni ovni
  5.      gostosévci  -ev m mn. (ẹ̑) večja skupina zvezd v ozvezdju Bika: ravnal se je po mesecu in gostosevcih
  6.      stost  in gostóst -i ž (ọ́; ọ̑) lastnost, značilnost gostega: marmelade zaradi gostosti ni mogel razmazati / gostost posevka je ovirala razraščanje posameznih rastlin / večja gostost prebivalstva v mestih gostota
  7.      gostôta  -e ž (ó) 1. razmerje med tekočimi in trdnimi sestavinami: gostota juhe, omake / ugotavljati gostoto mleka; snovi različne gostote // lastnost, značilnost gostega 3: gostota blaga / gostota sita 2. množina česa na določeni površini: gostota dreves v gozdu; povečati gostoto prometne mreže / gostota prebivalstva; gostota naseljenosti število prebivalcev na km2fiz. gostota masa snovi na prostorninsko enoto; gostota plina; gostota električnega polja količina, s katero je določeno električno polje in se dobi z električnim nabojem na ploskovno enoto; gostota magnetnega polja količina, s katero je določeno magnetno polje in se dobi s silo, ki deluje na vodnik z električnim tokom
  8.      gostôten  -tna -o (ó) pridevnik od gostota: gostotna stopnja
  9.      gostôtnica  -e ž () nav. mn., fiz. vsaka izmed krivulj, s katerimi se ponazarja gostota električnega ali magnetnega polja
  10.      gostovánje  -a s () glagolnik od gostovati: drama ima v načrtu več gostovanj; gostovanje sopranistke; posebno doživetje je bilo gostovanje folklornih skupin; gostovanje nogometnega moštva / naveličana sta bila gostovanja po tujih hišah / vso noč je trajalo gostovanje gostija
  11.      gostovánjec  -jca m () nar. vzhodno kdor se udeleži gostije ob poroki: prišli so vsi povabljeni gostovanjci
  12.      gostováti  -újem nedov.) 1. javno nastopati izven kraja stalnega udejstvovanja: danes gostuje mariborska drama; v glavni vlogi bo gostovala slavna pevka; včeraj so gostovali grški teniški reprezentanti 2. biti nastanjen v tujih, najetih prostorih: učiteljišče gostuje v gimnaziji / gostuje v leseni bajti je gostač 3. biti, muditi se pri kom kot gost: večkrat gostuje pri njih; stric je precej časa gostoval pri nas 4. zastar. gostiti2: več dni že gostuje prijatelje
  13.      gostovéjen  -jna -o prid. (ẹ̑) gostovejnat: gostovejna lipa
  14.      gostovéjnat  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima goste veje: gostovejnato drevo
  15.      gostüvanje  ipd. gl. gostivanje ipd.
  16.      šča  -e ž (ọ́) 1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet: plazil se je skozi goščo; skrivali so se po gozdovih in goščah // gosto grmovje in drevje: lomastil je po gošči; z goščo porasle strmine // mlad, nerazredčen gozd: začel je trebiti goščo; bukova gošča 2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa v majhnih medsebojnih presledkih: pod hišo je bila gošča najrazličnejših sadnih dreves; v daljavi je žarela gošča ribiških luči; obdala ga je gošča sabelj 3. kar je gostega, navadno v tekočini: gošča se je usedla na dno; gošča v kavi // ekspr. gosta tekočina: žabe so pljusnile v smrdljivo goščo 4. nar. gorenjsko gozd: na obeh straneh ceste je bila gošča ∙ nar. gorenjsko oče je bil dve leti v gošči pri partizanih
  17.      ščar  tudi šar -ja m (ọ̑) 1. nar. gorenjsko partizan: včasih so se oglasili goščarji tudi v vasi 2. lov. gams, ki živi v goščavah pod gozdno mejo
  18.      ščarski  tudi šarski -a -o (ọ̑) pridevnik od goščar: ob večerih so nam tovariši pripovedovali o doživljajih iz goščarskega življenja
  19.      goščáva  -e ž () 1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet: težko se je prebijal skozi goščavo; skril se je v goščavo nad potjo // gosto grmovje ali drevje: z goščavo porasel svet / ekspr. vrt je taka goščava, da ga bo težko očistil / goščava in pušča 2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa v majhnih medsebojnih presledkih: goščava dreves, stebel; pren. goščava perečih vprašanj 3. ekspr. gostost: grozdje se zaradi prevelike goščave trt ni lepo razvilo 4. redko kar je gostega, navadno v tekočini; gošča: v steklenici je ostala sama goščava
  20.      goščávica  -e ž () manjšalnica od goščava: napadli so goščavico, kjer je bil skrit bataljon
  21.      goščávje  -a s () goščava, gošča: zašel je v neprodirno goščavje
  22.      goščávski  -a -o prid. () nanašajoč se na goščavo: zašel je v goščavski pas / goščavska žival
  23.      šče  -ta s (ọ̑) ekspr. mlada gos: na dvorišču je gagalo belo gošče
  24.      goščênje  -a s (é) glagolnik od gostiti2: dolgo je ostal na večernem goščenju
  25.      tica  -e ž (ọ̑) latinica ostrih, oglatih oblik: uporabljati gotico; knjiga je tiskana v gotici

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA