Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (5.526-5.550)


  1.      drobílka  -e ž (ȋ) gospodinjska priprava za mletje, drobljenje: zmleti orehe v drobilki; mesoreznice, drobilke in mlinčki ♪
  2.      drobír  -ja m (í) delci, koščki zdrobljene snovi: voda je nanesla vsakovrsten drobir; manjši kosi in drobir; kupi drobirja pod ledenikom / premogov, senen, šotni drobir ♦ agr. ledeni drobir umetno pridobljen led v obliki lusk; biol. drobir drobci razpadlih rastlin in živali v vodi, navadno mikroskopsko majhni ♪
  3.      drobítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od drobiti: preprečiti nadaljnjo drobitev kmečkih gospodarstev; drobitev industrijskih organizacij; drobitev delovnega procesa / drobitev kamenja ♪
  4.      drobíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati iz česa majhne, drobne dele: drobiti kamenje, premog; mati je drobila žgance; suhe veje so se drobile pod nogami; seno je tako suho, da se kar drobi / drobiti kruh v kavo / drobiti lešnike z zobmi treti; pren., pesn. ura je enakomerno drobila čas // publ. deliti, cepiti: drobiti industrijske organizacije; drobiti kmečka posestva / drobiti dejavnost, delo // knjiž. delati kaj manj trdno, močno: slaba organizacija drobi delovne moči; drobiti sovražnikovo obrambo; težke razmere so drobile voljo in živce uničevale 2. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki: dekletce je drobilo zraven matere; vsa razburjena je drobila proti domu / drobiti korake 3. živahno oglašati se s kratkimi glasovi: ščinkavci veselo drobijo; pren. mala dva zvonova sta prijetno drobila // ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: drobil je razne zgodbice o svojem znancu / drobila sva o vsem mogočem // ekspr. lahkotno peti ali igrati: ves dan je drobila tisti znani napev; pastirček si drobi na piščalko 4. ekspr. po malem, počasi jesti: drobil je velik kos kruha; suh je, čeprav zmeraj kaj drobi 5. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: na lesene strehe je drobil dež; drobiti s prsti po mizi ◊ lov. divji petelin drobi poje začetni del svojega speva; mat. drobiti pretvarjati višje merske enote v nižje drobèč -éča -e: v daljavi se je oglašal ščinkavec, drobeč svojo pesem; lahni, drobeči koraki ♪
  5.      drobíž  -a m (í) 1. denar manjše vrednosti, navadno kovanci: pripravite drobiž; plačati z drobižem; drobiž in debeliž; za sto dinarjev drobiža; pren. majhni narodi so bili često drobiž za barantanje med velikimi ∙ ekspr. zdaj pa ima iz krajcarja drobiž je še na slabšem kot prej // ekspr. denar sploh: nikoli ni brez drobiža; to pa stane precej drobiža 2. ekspr. majhni otroci: okrog mlaja se je zbral ves vaški drobiž; imel je polno hišo drobiža / psica je ljubosumno varovala svoj drobiž mladiče 3. ekspr. kar je drobno, majhno: jabolka so slaba, sam drobiž; prodajal je najrazličnejši gospodinjski drobiž drobnarije; literarni drobiž krajši sestavki ♪
  6.      drobljênje  -a s (é) glagolnik od drobiti: drobljenje žita; stroj za drobljenje kamenja / drobljenje kmečke posesti / drobljenje moči / drobljenje dekletca ob materi / veselo drobljenje ptičev / drobljenje divjega petelina ♪
  7.      drobnaríja  tudi drobnjaríja -e ž (ȋ) 1. droben, navadno malo vreden predmet: sam si je znal narediti marsikako drobnarijo; vse drobnarije iz žepov je zložil na mizo; trgovec z drobnarijami / ekspr. objavil je že vrsto drobnarij krajših literarnih sestavkov // ed. več drobnarij, drobnarije: pospravi vso to drobnarijo; predali so bili polni različne drobnarije 2. kar je malo pomembno, nepomembno: takšne drobnarije naj te nikar ne vznemirjajo; pripovedovala jim je vse mogoče drobnarije; zaradi drobnarij pozabljajo na velike stvari; rad se je pogovarjal o vseh teh drobnarijah ♪
  8.      drobnè  -éta s (ȅ ẹ́) ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok: vedno je bila tako drobne; ubogo drobne se je šibilo pod težkim bremenom ♪
  9.      drobnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: gospodinja ves dan drobni po kuhinji; jagnje je drobnelo za ovco 2. ekspr. živahno se oglašati s kratkimi glasovi: slavec veselo drobni 3. redko postajati droben: grozdje bo slabo, jagode zaradi slabega vremena kar drobnijo drobnèč -éča -e: urno drobneč, se je točajka sukala med mizami ♪
  10.      drobníca  tudi dróbnica -e ž (í; ọ̄) ovce in koze: čuvati, pasti drobnico; redijo govedo in drobnico; čreda drobnice; meketanje drobnice / psa sta zganjala razkropljeno drobnico ♪
  11.      drobníčast  -a -o prid. (í) ekspr. precej droben: drobničast krompir; drobničaste jagode ♪
  12.      drobníček  -čka m (ȋ) ljubk. droben, slaboten otrok: to je bil tisti sosedov drobniček z gostimi svetlimi lasmi ♪
  13.      drobnína  -e ž (ȋ) 1. star. več drobnarij, drobnarije: predali so polni različne drobnine 2. knjiž. kar je zdrobljeno: nekoč mogočna zgradba se je spremenila v sipasto drobnino ♪
  14.      drobnínar  -ja m (ȋ) star. trgovec z drobnim, cenenim blagom; branjevec, kramar: podeželski drobninar / uradniški drobninar drobnjakar ♪
  15.      drobnjád  -i ž (ȃ) 1. ekspr. majhni otroci; drobiž: vso pot nas je spremljala vaška drobnjad; lačna, jokajoča drobnjad // drobne, majhne živali: detelja je polna zajčje drobnjadi / petelin je stal ponosno sredi svoje drobnjadi 2. kar je drobno, majhno: jablane so rodile samo drobnjad; iz torbice se je usula raznovrstna drobnjad drobnarija ◊ gozd. do sedem centimetrov debel okrogel les ♪
  16.      drobnjákarski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na drobnjakarje ali drobnjakarstvo: drobnjakarska miselnost / drobnjakarski politik; drobnjakarska kritika / težko je delati s tem drobnjakarskim človekom pretirano natančnim 2. publ. ki obravnava stvari, vprašanja posamezno, ne povezano: drobnjakarski gospodarski prakticizem; drobnjakarsko reševanje stvari ♪
  17.      drobnjáva  -e ž (ȃ) knjiž. 1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija: veliko drobnjav je že odnesla v zastavljalnico; brskati po kupu zavrženih drobnjav; gospodinjske drobnjave / ekspr. že takrat je objavljal svoje drobnjave krajše literarne sestavke // ed. več drobnarij, drobnarije: na trgu je nakupila razno drobnjavo; krošnjar je razstavil svojo drobnjavo 2. kar je malo pomembno, nepomembno: ni vredno zgubljati časa s tako drobnjavo; za vsako drobnjavo se razburja ♪
  18.      drobno...  ali drôbno... prvi del zloženk (ó) nanašajoč se na droben: drobnocveten, drobnoglavec, drobnozrnat; drobnoblagoven, drobnolastniški ♪
  19.      drobnonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima drobne, vitke noge: drobnonoga grajska gospodična / drobnonog vranec ♪
  20.      drobnopíkčast  -a -o prid. (í) ki ima drobne, majhne pike: drobnopikčasto blago ♪
  21.      drôbnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost drobnega: bakterij zaradi njihove drobnosti ni mogoče videti s prostim očesom / drobnost korakov / drobnost sadja ♪
  22.      drobnóst  tudi drôbnost -i ž (ọ̑; ó) redko 1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija: iz žepov so mu pobrali različne drobnosti: nož, vžigalice, denarnico in vse drugo 2. kar je malo pomembno, nepomembno: pozornost obrača le na drobnosti 3. knjiž. podrobnost, nadrobnost: do zadnjega trenutka niso vedeli za drobnosti zasedanja ♪
  23.      drobnozŕnatost  tudi drobnozrnátost -i ž (ȓ; á) lastnost, značilnost drobnozrnatega: drobnozrnatost rudnine / drobnozrnatost emulzije omogoča velike povečave ♪
  24.      droboléti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. žvrgoleti, peti: nekje v bližini so droboleli slavci; škrjanci drobolijo ♪
  25.      drobovína  -e ž (í) 1. užitno živalsko drobovje: prodajamo jetra, pljuča in drugo drobovino; goveja drobovina 2. redko drobovje sploh: odstraniti drobovino iz ribe ♪

   5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA