Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (5.492-5.516)


  1.      drevnína  -e ž (ȋ) 1. gozd. lesna masa nadzemnega dela drevesa: drevnina posekane smreke je znašala dva kubična metra 2. vrtn. lesnate rastline: parkovna drevnina ♪
  2.      drevnjáča  -e ž (á) redko drvača, drvarica: vzel je drevnjačo in odšel v gozd ♪
  3.      drevó  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. lesnata rastlina z deblom in vejami: drevo ozeleni, raste; oklestiti, podreti, posekati drevo; splezati na drevo; stati pod drevesom; cvetoče, košato, skrivenčeno drevo; drevo z močnimi vejami; čiščenje dreves; omahnil je kakor posekano drevo / češnjeva drevesa češnje; gozdno, iglasto, listnato, okrasno, sadno, tropsko, zimzeleno drevo; spominsko drevo vsajeno v spomin na kaj; pren. bil je suha veja na narodnem drevesu ∙ zaradi dreves ne vidi gozda zaradi posameznosti ne dojame celote; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši ♦ anat. drevo življenja podolžni prerez malih možganov, ki je po razvejeni strukturi podoben krošnji drevesa; biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva; gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne; lovno drevo posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev; rel. drevo spoznanja drevo v raju, ob katerem naj bi prvi človek ob neizpolnjevanju zapovedi spoznal zlo, ob izpolnjevanju zapovedi pa naj bi spoznal dobro; um. drevo življenja mitološki motiv drevesa kot simbola življenja in življenjske moči; vrtn. božje drevo; judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum 2. nar. plug: vpreči konje v drevo / držati (za) drevo naravnavati ga pri oranju 3. zastar. jambor, jarbol ♪
  4.      drevoréd  in drevorèd -éda m (ẹ̑; ȅ ẹ́) cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh: sprehajati se po drevoredu; kostanjev drevored; mestni drevored / gost, košat drevored ♪
  5.      drézanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od drezati: drezanje s komolci / mučil jo je s svojim večnim drezanjem / po večkratnem drezanju so predlog le sprejeli na dnevni red ♪
  6.      drézati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. s koncem česa narahlo suvati: veje so ga drezale v obraz; drezati v žerjavico; dreza ga s komolcem; pren. ne bom več drezal v to vprašanje // preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: drezati in cukati žival; drezala ga je, dokler se ni zbudil; pren. zakaj me kar naprej drezaš; drezajo se z medsebojnimi žalitvami 2. ekspr., navadno v zvezi z v vsiljivo spraševati, ogovarjati: toliko časa je drezal v hčer, da mu je vse povedala; nisem maral več drezati vanj / povsod je drezal, dokler ni uspel posredoval, se zavzemal za kaj; drezal ga je, naj vendar že naredi, kar je obljubil spodbujal ga je, mu prigovarjal ♪
  7.      drezína  -e ž (ȋ) žel. manjše vozilo na motorni ali ročni pogon, ki vozi po tirnicah: peljati se z drezino; motorna drezina ♪
  8.      drežáti  -ím nedov., dréži; dréžal (á í) nar. vzhodno 1. ekspr. godrnjati, sitnariti: oče je nasršen drežal po hiši 2. čemeti, ždeti: vsi trije smo drežali na peči pozno v noč ♪
  9.      drežnjáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. godrnjati, sitnariti: kar naprej je nekaj drežnjal // vsiljivo spraševati, ogovarjati; drezati: drežnjati v otroka; bolj ko je drežnjala vanj, manj se je menil zanjo ♪
  10.      drgájsati  -am nedov. (ȃ) slabš. drgniti: drgajsati pod / vztrajno je drgajsal z lokom po strunah gor in dol ♪
  11.      drgálnik  -a [u̯n in ln] m (ȃ) gozd. orodje za odstranjevanje lubja ♪
  12.      dŕganje  -a s (r̄) glagolnik od drgati: drganje lesa ob les; jermen je vroč od drganja / drganje s krpo ♪
  13.      drgetánje  -a s (ȃ) glagolnik od drgetati: drgetanje ramen, ustnic / škripanje in drgetanje ladje ♪
  14.      drgetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet 2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji drgetáje: drgetaje so lezli iz mrzle vode drgetajóč -a -e: drgetajoč je omahnil na klop; drgetajoč starec; spregovoriti z drgetajočim glasom ♪
  15.      dŕgniti  -em nedov., tudi drgníla (ŕ ȓ) 1. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: drgniti dlan ob dlan; drgniti s prstom po šipi; drgne ga z brisačo po hrbtu; drgne se z rokami po kolenih; drgne si premrle roke / žival se drgne ob drevo / vrata se pri odpiranju drgnejo ob tla // z drgnjenjem čistiti, snažiti: drgniti tla s krpo; ekspr. cel dan drgne in pospravlja 2. slabš. igrati, zlasti na godalni instrument: goslač in čelist sta kar naprej drgnila 3. ekspr. cvrčati, čirikati: v travi so drgnili črički in kobilice ● pog. drgniti šolske klopi, hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. že pet let drgne isti plašč nosi, ima; ekspr., redko vsak se že drgne ob njegovo osebo se obreguje, spotika ♪
  16.      dŕgnjenje  -a s (ŕ) glagolnik od drgniti: odstraniti barvo z drgnjenjem; drgnjenje s krtačo; od drgnjenja vneta koža / slišalo se je drgnjenje čevljev ob železo ♪
  17.      drhtávica  -e ž (ȃ) rahlo tresenje, zlasti od vznemirjenja: prijetna drhtavica; živčna drhtavica / od ugodja mu je šla drhtavica po telesu; drhtavica me spreletava, stresa / govoril je z drhtavico v glasu // redko živčna napetost, vznemirjenje: novica o aretacijah je povzročila čudno drhtavico v kraju ♪
  18.      drhtênje  -a s (é) glagolnik od drhteti: ni mogel obvladati drhtenja; drhtenje rok / drhtenje sveče / ob pogledu nanj je začutila drhtenje ♪
  19.      drhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: deček drhti in joka; ustnice ji drhtijo; drhteti od mraza, od razburjenja; noge drhtijo od utrujenosti; drhti po vsem telesu / glas ji drhti; pren., pesn. listi drhtijo v vetru; odsevi luči drhtijo na vodi; mesečina drhti ∙ ekspr. ubil ga je, je drhtelo dekle drhteč govorilo, pripovedovalo; kazalec brzinomera drhti na sto se drhteč premika 2. knjiž. biti zelo čustveno vznemirjen: srce ji drhti od žalosti; drhteti v upu in strahu / drhti pred vsako nevarnostjo / pesn. drhteti v dalje 3. knjiž. biti zaznaven, opazen: strah drhti v njenih pogledih; v pesmih drhti žalost drhté: drhte je stala med vrati drhtèč -éča -e: čakal je, drhteč od mraza in strahu; drhteč glas; drhteči prsti; drhteč žarek svetlobe ♪
  20.      driáda  -e ž (ȃ) v grški mitologiji nimfa, ki živi v krošnjah dreves: rad se je pogovarjal o nimfah in driadah ♪
  21.      dríblanje  -a s (ȋ) glagolnik od driblati: duhovito, spretno driblanje ♪
  22.      dríblati  -am nedov. (ȋ) žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati: žogo ima A, dá jo B, ki dribla, dribla, vzame mu jo C ♪
  23.      dríčanje  -a s (ȋ) glagolnik od dričati: po napornem dričanju po spolzkem bregu jim je počitek dobro del / kmalu se bo začelo dričanje po snegu in ledu ♪
  24.      dríčati  -am nedov. (ȋ) redko drčati, drseti: pod vrhom je padel in začel dričati navzdol dríčati se nar. gorenjsko drsati se ali smučati se: dričati se po ribniku; dričal se je v družbi dobrih smučarjev; otroci so se ves dan dričali po hribu / gamsi se dričajo po strminah ♪
  25.      dríska  -e ž (ȋ) 1. nenormalno pogostno iztrebljanje: dobiti, imeti drisko; nezrelo sadje povzroča drisko 2. nizko siten ali strahopeten človek: on je čisto navadna driska / kot psovka driska tečna ♪

   5.367 5.392 5.417 5.442 5.467 5.492 5.517 5.542 5.567 5.592  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA