Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (5.092-5.116)


  1.      dočákati  -am dov., dočákajte in dočakájte; dočákala in dočakála (á ȃ) 1. s čakanjem priti do česa, doseči kaj: dočakati mir; končno smo dočakali osvobojenje; komaj sem dočakal, da je šla / po dolgih letih je dočakala brata; dočakati vlak 2. živeti do določene dobe, dogodka: dneva ne dočaka več, tako je slab; dočakal je redek jubilej; dočakati sto let; dočakati visoko starost; nar. mogoče se dočakamo jutra ● ekspr. oh, kaj sem dočakal kako velika nesreča me je zadela; dočakala me je s kavo in slaščicami sprejela; preg. kdor čaka, dočaka ♪
  2.      dočárati  -am dov. (ȃ) publ. pričarati, prikazati: igralci so odlično dočarali burno življenje te zgodbe / poetične lepote in veličine ljubezni pesnik ni dočaral ♪
  3.      dočutíti  in dočútiti -im dov. (ȋ ú) knjiž. doumeti, dojeti: ni dočutila njegovih skrbi; dočutiti lepoto poezije; spoznal sem in dočutil, kaj je sreča ♪
  4.      dodájanje  -a s (ȃ) glagolnik od dodajati: dodajanje materiala; dodajanje rudninskih snovi krmi; mehanizem za dodajanje plina / dodajanje matic ♦ obrt. širjenje pletenega, kvačkanega izdelka po kroju ♪
  5.      dodáten  -tna -o prid. (ȃ) ki se da (k) čemu zraven, povrhu: dodatni material; dodatni sedeži; dodatna lokomotiva / dodatni pouk, predlog; potrebna je še dodatna razlaga; dodatno vprašanje pri izpitu / honorarno delo mu omogoča dodatne zaslužke dodátno prisl.: dodatno pognojiti, soliti ♪
  6.      dodeláva  -e ž (ȃ) glagolnik od dodelati: šivilja potrebuje za dodelavo obleke še dve uri / dodelava papirja, tkanin ♪
  7.      dodelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dodeliti: dodelitev stanovanja; dodelitev zemljišča za zidavo nove šole / dodelitev nagrad ♪
  8.      dodelíti  -ím dov., dodélil (ȋ í) 1. z odločbo izročiti v uporabo: dodelili so mu novo stanovanje // z odločbo postaviti koga na kako mesto, položaj: otroka je sodišče dodelilo materi 2. star. dati, podeliti: usoda mu ni dodelila sreče ◊ num. dodeliti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu dodeljèn -êna -o: fant je dodeljen drugemu polku; oče je bil dodeljen k motoriziranim oddelkom; s to odločbo nama je bila dodeljena soba ♪
  9.      dodeljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od dodeljevati: dodeljevanje sredstev za znanstvene raziskave; dodeljevanje stanovanj; dodeljevanje zemlje kmetom ♪
  10.      dodelováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. približevati se koncu dela: ali ste že končali? Ne še, a danes dodelujemo / pisatelj je povedal, da dodeluje svojo zadnjo dramo 2. opravljati dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: po strojenju usnje dodelujejo s kemičnimi in mehanskimi postopki; podjetje blago uvaža, ga dodeluje in prodaja / metodo so dolgo preizkušali, popravljali in dodelovali ♪
  11.      dodéti  -dénem dov., dodêni dodeníte (ẹ́) dodati: mati mu dodene še nekaj denarja; dodenite še malo masti / dodenimo še, da je njegova zgodba neverjetna ♪
  12.      dogájanje  -a s (ā) kar se dogaja: na vse dogajanje gleda mirno; živi odmaknjen od dogajanja v svetu // navadno s prilastkom celota dogodkov, ki se vrstijo v času, življenju: kritik je ves čas spremljal naše slovstveno dogajanje; iskati paralele v svetovnem dogajanju; vloga proletariata v zgodovinskem dogajanju / publ. vključevati se v družbeno dogajanje / pisatelj je postavil dogajanje v kmečko okolje; dogajanje v romanu bi bilo treba skoncentrirati; filmsko dogajanje / dogajanja v organizmu proces, potek ♪
  13.      dogájati se  -am se nedov. (ā) nav. 3. os. večkrat se zgoditi: v podjetju se dogajajo napake; to se pogosto dogaja v naši industriji / ekspr. v tej igri se nič ne dogaja v njej ni dramatskih konfliktov // izraža obstoj, potek v prostoru in času: ne vem, kaj se dogaja v tej hiši / roman se dogaja v nekem zdravilišču / slutil sem, da se z bratom nekaj hudega dogaja ♪
  14.      dogánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od doganjati: doganjanje človekovega bistva ♪
  15.      dógemski  -a -o [gǝm] (ọ̑) pridevnik od dogma: dogemska zgodovina ♪
  16.      doglávnik  -a m (ȃ) zastar. prvi za poglavarjem, namestnik: poglavar in njegov doglavnik ♪
  17.      doglédati  -am dov., dogléj in doglèj dogléjte (ẹ́ ẹ̑) 1. s pogledom doseči: ni mogel dogledati konca ravnine; komaj je dogledal do vrha 2. knjiž. doumeti, dojeti: dogledati globočino človeške bede; dogledati vlogo umetnosti v družbi ♪
  18.      dogmátičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na dogmo: to je dogmatični nauk cerkve; dogmatična definicija / dogmatična določba, kritika / dogmatično maličenje marksizma 2. nav. slabš. ki ne dopušča pomislekov, ugovorov, dokazovanja: pouk ne sme biti dogmatičen; dogmatično mišljenje, ravnanje; njegovo dogmatično stališče je bilo stvari v škodo / povedal je svoje mnenje v dogmatičnem tonu dogmátično prisl.: dogmatično trditi ♪
  19.      dogmátičnost  -i ž (á) nav. slabš. lastnost, značilnost dogmatičnega: tuja mu je vsaka dogmatičnost; moti jih dogmatičnost njegovih trditev / tak pouk vodi v dogmatičnost ♪
  20.      dogmátik  -a m (á) 1. nav. slabš. kdor kaj dogmatično trdi ali se natančno, togo drži dogem: nestrpen dogmatik je; nočemo biti togi dogmatiki; ravna kot dogmatik 2. rel. strokovnjak za dogmatiko: katoliški, protestantski dogmatiki ♪
  21.      dogmatízem  -zma m (ȋ) knjiž., nav. slabš. mišljenje ali ravnanje, ki ne dopušča pomislekov, ugovorov, dokazovanja: dogmatizem zavira revolucionarno misel; osvoboditi se moramo dogmatizma; estetski dogmatizem; to je suhi dogmatizem; odpraviti je treba ostanke dogmatizma / boj proti dogmatizmu v znanosti ♪
  22.      dogmatizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dogmatizirati: dogmatiziranje je nezdružljivo z znanostjo; dogmatiziranje marksizma ♪
  23.      dogmatizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž., nav. slabš. dajati čemu značilnosti dogme: svojega nazora nočem dogmatizirati; dogmatizirali so njegovo teorijo dogmatizíran -a -o: program ne sme postati dogmatizirana formula ♪
  24.      dognánje  -a s (ȃ) 1. nav. mn. kar se doseže z razmišljanjem, raziskovanjem: priti do izvirnih dognanj; delo temelji na znanstvenih dognanjih; medicinska dognanja; najnovejša dognanja o vesolju; upoštevati dognanja moderne znanosti in tehnike 2. glagolnik od dognati: iskanje in dognanje zakonitosti v razvoju ♪
  25.      dognáti  -žênem dov., doženíte (á é) 1. z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: premišljeval je, a dognati ni mogel ničesar; poskušal je dognati kaj stvarnega; dognati resnico; zdravnik je dognal vnetje; hotel bi dognati, če dogovor še drži; dognal je, da mora nalogo opraviti čimprej; brez težave je dognal, kaj pomeni njeno vedenje; dognati s poskusi ♦ jur. dognati istovetnost osebe; dognati krivdo 2. knjiž. izoblikovati popolnoma, do konca: prevajalec je prevod res dognal / misli ni mogel vselej do kraja dognati; nekatere pesmi je dognal do take popolnosti, da so neprevedljive 3. star. narediti, izvesti kaj do konca: delo je srečno dognal; dognati kupčijo, pravdo ∙ star. rad bi umrl, dognal sem prišel sem do konca življenja; star. dognala je svoje življenje umrla je 4. star. skleniti, dogovoriti se: starši so dognali, naj se fant in dekle vzameta dognán -a -o: Prešernov vpliv na druge pesnike je dognan; to je že dognana resnica; ta novela je najbolj dognana; pravda je dognana; stvar še ni dognana; oblikovno in vsebinsko dognan prevod; film je po izrazu dognan ∙ redko opazil sem, da so čevlji že močno dognani ponošeni, obrabljeni; redko ljudje so bili od dolge poti dognani do konca zelo utrujeni, izčrpani ♪

   4.967 4.992 5.017 5.042 5.067 5.092 5.117 5.142 5.167 5.192  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA