Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
go (4.942-4.966) 
- diplomatizírati -am nedov. (ȋ) ekspr. govoriti, ravnati oprezno, zvijačno: ta pa zna diplomatizirati ♪
- diplomátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diplomate ali diplomacijo: a) diplomatski predstavnik; imeti diplomatske stike s tujimi državami; živahna diplomatska dejavnost; rešiti spor po diplomatski poti; biti v diplomatski službi / francoščina je diplomatski jezik; diplomatski zbor vsi tuji pooblaščeni diplomati v kaki državi; diplomatska pošta pošta, ki je carina ne pregleduje; pren. diplomatska bitka za pozicije na afriškem kontinentu ♦ jur. diplomatska imuniteta nedopustnost kazenskega pregona diplomatov b) lani so nas odkrito napadali, zdaj pa so postali diplomatski; potrebna ji je bila vsa diplomatska spretnost diplomátsko prisl.: diplomatsko odstraniti nesporazum; tako diplomatsko ga je znal prepričati, da je popustil ♪
- diplomíranje -a s (ȋ) glagolnik od diplomirati: prizadevajo si za učinkovitejši študij in hitrejše diplomiranje ♪
- diplómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na diplomo: uspešno opraviti diplomski izpit; kandidat je oddal diplomsko nalogo; pripravljati diplomsko delo / diplomski predmet ♪
- dirékten -tna -o prid. (ẹ̑) ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega, neposreden: direkten kontakt; direkten vpliv; pog. ravnatelj ima direkten telefon / poskrbeti za direkten prevoz potnikov; peljati se z direktnim vlakom z vlakom, ki omogoča potovanje brez prestopanja; do Ljubljane imate direktno zvezo / direkten radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; direktna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev // ki ničesar ne prikriva, jasen: fant se izmika direktnemu odgovoru; postaviti direktno vprašanje / direktna pesniška izpoved izpoved, ki ni podana v metafori; odkrita pesniška izpoved ● pog., ekspr. tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem popolnoma nasprotna ◊ alp. direktna smer plezalna smer, ki poteka od vznožja stene do vrha v kar najbolj ravni
črti; astr. direktno gibanje gibanje nebesnih teles od zahoda proti vzhodu; biol. direktni prednik; direktna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; jur. direktni davek davek od dohodkov in premoženja; direktna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; lingv. direktni govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; premi govor; direktni objekt predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; ped. direktna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. direktna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; strojn. črpalka na direktni pogon; šport. direktni udarec udarec pri boksu z izprožitvijo roke naravnost naprej diréktno prislov od direkten: direktno izraziti svoje mnenje; blago jim pošiljajo direktno iz tovarne //
pog., ekspr. poudarja trditev: ob tem dogodku je direktno podivjal ◊ lingv. direktno prehodni glagol glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku ♪
- direktíva -e ž (ȋ) nav. mn. smernica, navodilo za delo, ravnanje, ki ga daje višji organ nižjim: dati, dobiti direktive; delati po direktivah; politična direktiva vodilnih organov; izvrševalec direktiv / direktive od zgoraj ♪
- direktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na direktivo: direktivni organ / direktiven članek; učni načrt je direktiven / direktivni posegi v gospodarstvo ♦ ekon. direktivni gospodarski plan plan, ki popolnoma predpisuje gospodarski razvoj ♪
- diréktor 1 -ja m (ẹ́) uslužbenec, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: izvoliti direktorja; določiti, pog. postaviti koga za direktorja; gimnazijski direktor ravnatelj; direktor gostinskega podjetja upravnik; razpisati mesto direktorja; pomočnik direktorja / generalni direktor; komercialni, tehnični direktor; direktor radijskega programa ◊ film. direktor filma odgovorni organizacijski in finančni vodja pri snemanju posameznega filma; direktor fotografije filmski sodelavec, ki je odgovoren za kvaliteto posnetkov ♪
- direktórij -a m (ọ́) skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: ustanovo vodi direktorij; član direktorija; sklepi direktorija ◊ rel. koledar z navodili za maševanje in za molitev brevirja; zgod. petčlanski ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji v letih od 1795 do 1799 ♪
- diréktorstvo -a s (ẹ́) služba direktorja, ravnateljstvo: sprejeti direktorstvo / direktorstvo v tovarni mu je prineslo mnogo poznanstev; odložiti direktorstvo ♪
- direndáj -a [rǝn] m (ā) ekspr. hrup, vpitje: goste imajo, spet bo direndaj; direndaj je trajal pozno v noč; zdaj mi je pa že dovolj tega direndaja / mestni direndaj; strašen direndaj je po cestah vrvež, prerivanje; brata se nista menila zanjo, imela sta svoj direndaj svoje igre, svojo zabavo ♪
- dirigènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. kdor umetniško vodi, usmerja orkester, zbor: na prireditvi sodelujejo znani solisti in dirigenti; dirigent vadi z otroškim zborom; dirigent orkestra; koncert bo pod vodstvom dirigenta iz Zagreba; predstaviti se prvič kot dirigent / operni dirigent 2. publ. kdor vodi, usmerja sploh: dirigenta te nogometne tekme sta bila naša strelca ♪
- dirigíranje -a s (ȋ) glagolnik od dirigirati: dirigiranje koncerta; umetnost dirigiranja / planiranje in dirigiranje proizvodnje; dirigiranje v posamezne poklice / dirigiranje umetnih satelitov ♪
- dirigíranost -i ž (ȋ) pojav vodenja, usmerjanja: desetletje velike dirigiranosti v politiki in gospodarstvu ♪
- dirigírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. umetniško voditi, usmerjati orkester, zbor pri izvajanju glasbenih del: dirigirati simfoničnemu orkestru; koncert bo dirigiral znan dirigent / dirigirati s širokimi gestami 2. voditi, usmerjati sploh: pedagoški vodja dirigira šolsko delo; dirigirati proizvodnjo; administrativno dirigirati gospodarsko organizacijo / v luko so dirigirali vse razpoložljive vagone poslali, odpremili dirigíran -a -o: dirigirana trgovina; dirigirana umetnost; centralno dirigirano gospodarstvo ♦ voj. dirigirani izstrelek izstrelek, ki se z elektronskimi napravami usmerja proti cilju ♪
- dirjálec -lca [u̯c] m (ȃ) redko dirjač: jezdec je obrnil dirjalca proti gozdu / pripravljal je svojega dirjalca za tekmo ♪
- dírjanje tudi dirjánje -a s (ȋ; ȃ) glagolnik od dirjati: dirjanje konj / otroci so se naveličali dirjanja po dvorišču ♪
- dirjástenje -a s (á) glagolnik od dirjastiti: utrujen od dirjastenja ♪
- dirjástiti -im nedov. (á ȃ) ekspr. divje, vihravo teči: fant je dirjastil skozi gozd, kolikor se je dalo; pes je dirjastil za kokošmi ♪
- dirkáč -a m (á) 1. tekmovalec v hitrostni vožnji ali jahanju: dirkači vozijo letos po nekoliko spremenjeni progi; motociklistični dirkač; tekmovalec je rutiniran dirkač / dirkač je zadovoljno trepljal svojega konja 2. dirkalni konj: njegov konj je odličen dirkač ♪
- dírkanje -a s (ȋ) glagolnik od dirkati: pripraviti konja na dirkanje; cestno dirkanje / utrujen od dirkanja iz kraja v kraj ♪
- dírkati -am nedov. (ȋ) 1. tekmovati v hitrostni vožnji: letos bodo dirkali vsi najboljši predstavniki iz Evrope; lanski zmagovalec je prenehal dirkati / kobila Aurora je tudi letos dirkala 2. ekspr. zelo hitro se premikati: dirkali smo na vlak, ker smo bili že pozni / pog. ves dan sem dirkala iz trgovine v trgovino ♪
- disakórd -a m (ọ̑) knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost: v življenju niso samo disakordi, temveč tudi harmonija; pesnik ponazarja duševni disakord s stilnimi sredstvi / njegova socialna črtica izzveni v rezek disakord ♪
- discipliníranje -a s (ȋ) glagolnik od disciplinirati: discipliniranje armade, učencev / discipliniranje dela, duha ♪
- discipliníranost -i ž (ȋ) lastnost discipliniranega človeka: discipliniranost delavcev, učencev; ob potresu se je pokazala velika discipliniranost prebivalstva / slogovna discipliniranost ♪
4.817 4.842 4.867 4.892 4.917 4.942 4.967 4.992 5.017 5.042