Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (4.817-4.841)


  1.      devetkáč  -a m (á) slabš. kdor veliko govori o nepomembnih stvareh: bil je velik devetkač in jezikač; prazni devetkači ♪
  2.      devetkánje  -a s (ȃ) glagolnik od devetkati: bil je naveličan njenega devetkanja / njegova povest je prazno devetkanje ♪
  3.      devetkáti  -ám nedov. (á ȃ) slabš. veliko govoriti o nepomembnih stvareh: kar naprej devetka in devetka; kaj devetkaš! // govoriti, pripovedovati: devetkal je o svojih dogodivščinah / ne devetkaj neslanosti! ♪
  4.      devetkéla  -e ž (ẹ̑) slabš. ženska, ki veliko govori o nepomembnih stvareh: žlobudrava devetkela ♪
  5.      devétmétrovka  -e ž (ẹ̑-ẹ̄) šport., pri malem rokometu črta na igrišču, s katere igralec strelja na gol ali podaja žogo soigralcu po lažjem prekršku: igralec se je postavil na devetmetrovko // prosti strel na gol ali podaja žoge soigralcu s te črte: sodnik je prisodil devetmetrovko ♪
  6.      devíca  -e ž (í) 1. ženska, ki še ni spolno občevala: ta je še devica / ekspr.: ostala boš devica neporočena; stara, večna, zarjavela devica 2. star. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: opeval je izvoljeno devico; lepa devica; obrazi cvetočih devic ● rojen v znamenju device v času od 24. avgusta do 23. septembra ◊ astr. Devica šesto ozvezdje živalskega kroga; rel. devica Marija Kristusova mati; zgod. železna devica srednjeveška mučilna priprava v obliki človeškega telesa z bodicami na notranji strani ♪
  7.      devíčica  -e ž (í) 1. iron. devica: dela se nedolžno devičico // ekspr. mlado dekle: neizkušena šestnajstletna devičica 2. nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica ♪
  8.      devíčnica  -e ž (ȋ) nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica ♪
  9.      devíški  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na device: ostala je deviška; deviško telo / deviška čast; deviška čistost, sramežljivost / nevesta je imela na glavi bel deviški venec ♦ anat. deviška kožica kožna guba ob vhodu v nožnico; himen; biol. deviška ploditev razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza; čeb. deviško satje satje, ki še ni zaleženo 2. ekspr. ohranjen v prvotnem stanju: deviški pragozdovi, gorski vrhovi; deviška narava, zemlja / deviški sneg devíško prisl.: deviško bel sneg; deviško čist; deviško lep obraz ♪
  10.      devíza  -e ž (ȋ) knjiž. življenjsko vodilo, geslo: njegova deviza je bila zmeraj: zmagati za vsako ceno; dobro živeti, to je njihova deviza; začeti moramo znova, in to pri najmlajših, je naša deviza / njihova deviza na zastavi je: v slogi je moč ♪
  11.      devocionálije  -lij ž mn. (á ȃ) rel. nabožni predmeti: trgovina z devocionalijami ♪
  12.      dezavuírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. ovreči pravilnost, resničnost česa, ne priznati česa: resničnost je dezavuirala njegove trditve; nova vlada je dezavuirala prejšnjo politiko / zdravnik je dezavuiral svojega kolego / poslanci so dezavuirali ministra odrekli so mu politično podporo ♪
  13.      dezertácija  -e ž (á) pobeg od vojakov ali iz boja: polk je bil razredčen zaradi dezertacij; nagovarjati vojake k dezertaciji; med prostovoljci ni bilo niti enega primera dezertacije; kazen za dezertacijo ♪
  14.      dezertêr  -ja m (ȇ) kdor pobegne od vojakov ali iz boja, vojaški begunec: dezerterja so ustrelili; sodili so mu kot dezerterju; dezerterji (iz) armade; po gozdovih so se klatile trume dezerterjev; pren. dezerterji iz organizacije ♪
  15.      dezertíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dezertirati: vojaško sodišče ga je obsodilo zaradi dezertiranja; dezertiranje iz tujske legije ♪
  16.      deziluzíja  -e ž (ȋ) knjiž. odprava, izguba iluzije, razočaranje: pisatelj se z begom v spomine umika deziluziji sedanjosti; pesnikova erotična deziluzija; popolna, trpka deziluzija ♪
  17.      deziluzionízem  -zma m (ȋ) knjiž. stanje brez iluzij: njegov deziluzionizem vendarle izzveni romantično; popolni deziluzionizem; deziluzionizem Prešernove pesmi Slovo od mladosti ♪
  18.      dezintegrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) publ. povzročati dezintegracijo: birokratizem dezintegrira družbo; dezintegrirati človeka in njegovo osebnost dezintegríran -a -o: dezintegrirana zavest ♪
  19.      dezinteresíranost  -i ž (ȋ) knjiž. stanje brez zanimanja, navdušenja; nezanimanje, ravnodušnost: že nekaj časa spremlja njegova prizadevanja molk in dezinteresiranost; v satiri se je norčeval iz duhovne lagodnosti in dezinteresiranosti / akcija ni imela uspeha zaradi dezinteresiranosti odgovornih ljudi ♪
  20.      dezinteresírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) knjiž. nehati se zanimati, ne zanimati se za kaj: vodilni politični kadri se ne smejo dezinteresirati za gospodarska vprašanja dezinteresíran -a -o: biti dezinteresiran; taka politika je napravila iz ljudi apatično in dezinteresirano čredo ♪
  21.      dezinvestírati  -am dov. in nedov. (ȋ) publ. nesorazmerno zmanjšati, odtegniti investicije: s pretiranim investiranjem v gospodarstvu v nekem smislu dezinvestiramo družbene službe ♪
  22.      dezorganizácija  -e ž (á) razpadanje, razkrajanje reda, organizacije česa: povzročiti dezorganizacijo gospodarstva; dezorganizacija državnega aparata, armade; dezorganizacija dela // nered, zmeda: kritiziral je tiste, ki vnašajo v proizvodnjo dezorganizacijo ♪
  23.      dezorganizíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost dezorganiziranega: povojna dezorganiziranost gospodarstva ♪
  24.      dezorganizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) povzročiti dezorganizacijo česa: dezorganizirati delo v tovarnah; poraz jih je dezorganiziral / diverzanti so si prizadevali dezorganizirati železniško in telefonsko službo dezorganizíran -a -o: dezorganizirani ostanki armade; prizadevajo si obnoviti dezorganizirano gospodarstvo ♪
  25.      dèž  -jà tudi -ja [dǝž] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀) 1. padavine v obliki vodnih kapelj: dež curkoma lije; dež pada, rosi; dež je ponehal; pog. dež me je dobil; pog. dež gre dežuje; ti oblaki prinašajo dež; droben, gost, rahel dež; mrzel jesenski dež; ekspr. pohleven dež; dež in sneg; dež z vetrom; debele kaplje dežja; govorila je ko dež hitro, veliko; drži se ko dež v pratiki čemerno; potreben je spanja kot suha zemlja dežja; hiše rastejo kot gobe po dežju / dež bije na okno; dež bobna, škrablja po strehi; spet bo dež; pripravlja se k dežju; kaže na dež; pog. na počitnicah smo imeli sam dež / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: na dežju dela; ne stoj na dežju; hoditi po dežju; dela tudi v dežju in mrazu; pren., ekspr. ognjen, svinčen dež 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa padajočega, razsipavajočega se: dež cvetja se je usul na zmagovalca; iz lokomotive je buhnil dež isker; dež izstrelkov, kamenja, krogel ● ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo; ekspr. lase ima počesane na dež tako, da mu visijo in da so ravno prirezani; šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši ◊ agr. umetni dež v drobne kapljice razpršen vodni curek za zalivanje rastlin; astr. meteoritski dež veliko število meteoritov, ki padajo na zemljo; meteorski dež veliko število hkrati vidnih meteorjev ♪

   4.692 4.717 4.742 4.767 4.792 4.817 4.842 4.867 4.892 4.917  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA