Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (4.742-4.766)


  1.      deputát 1 -a m (ȃ) kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo, odposlanec: delavski deputat // v Sovjetski zvezi voljen delavski, kmečki ali vojaški zastopnik v sovjetu: sovjet deputatov Leningrada ♪
  2.      deréza  -e ž (ẹ̄) nav. mn. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje: navezati dereze; po zaledeneli strmini ni bilo mogoče hoditi brez derez; hoja z derezami ♦ alp. ledeniške dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu; srenske dereze z dolgimi konicami za hojo po srenu ♪
  3.      dêrma  -e ž (ȇ) anat. koža, zlasti glede na zgornji dve plasti: usnjica je del derme / žarg. danes je delal dermo izpit iz dermatologije / žarg. grem na dermo dermatološko kliniko ♪
  4.      dermatítis  -a m (ȋ) med. vnetje kože: zdravnik je ugotovil dermatitis ♪
  5.      desánt  -a m (ā) prevoz vojaštva na sovražnikovo ozemlje z namenom, da opravi določeno nalogo: letalski, padalski, pomorski desant; nemški desant na Drvar / na karti je označen kraj desanta ♪
  6.      desenatêr  in desinatêr tudi dezenatêr -ja m (ȇ) tekst. risar vzorcev za tkanine: šola je vzgojila mnogo desenaterjev ♪
  7.      desenírati  -am in desinírati -am tudi dezenírati -am nedov. in dov. (ȋ) tekst. izdelovati vzorce za tkanine: kreatorji desenirajo oblačilne predmete deseníran in desiníran tudi dezeníran -a -o: desenirano blago za perilo ♪
  8.      deservíranje  -a s (ȋ) gost. pospravljanje mize po dnevnem obroku: natakarjeva naloga je tudi deserviranje ♪
  9.      desét  desêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število deset [10] a) v samostalniški rabi: pet in pet je deset; kaj more eden proti desetim / ura je deset; ob desetih dopoldne; pridem ob desetih (zvečer) 22h; nar. proti desetém deseti uri b) v prilastkovi rabi: deset prstov; tudi neskl.: knjiga v deset(ih) zvezkih; z nekaj deset možmi; stane okoli deset dinarjev ♦ rel. deset božjih zapovedi danih Mojzesu na Sinajski gori // neskl. izraža številko deset: stanuje na Cankarjevi 10; napiši tri ulomljeno z deset / pri izpitu je dobil oceno deset 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: na tvoje mesto lahko dobimo deset boljših / deset let ga že nisem videl zelo dolgo ● ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj; pog., ekspr. vseh deset (prstov) si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen; preg. kdor molči, desetim odgovori; sam.: igr. srčna deset desetica, desetka ♪
  10.      desetár  -ja m (á) 1. čin komandirja desetine v Jugoslovanski ljudski armadi ali nosilec tega čina: vsi mitraljezci so postali desetarji; četni desetar vadi rezerviste; dobiti, imeti čin desetarja 2. vodja skupine desetih ljudi sploh: vse delo so vodili desetarji / desetar pionirskega odreda ◊ žel. uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo pri vzdrževanju odseka proge ♪
  11.      desetérec  in desetêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) lit. verz južnoslovanske pripovedne ljudske pesmi z desetimi zlogi in glavno cezuro za četrtim zlogom: epski, lirski deseterec; Aškerčeva balada v desetercih ♪
  12.      desetína  -e ž (í) 1. del na deset enakih delov razdeljene celote: dobil je desetino dobička; ekspr. niti desetina tega ni res! / desetina litra ♦ mat. ena cela, devet desetin 2. vojaška enota desetih vojakov: zasedi je prihitela na pomoč naša desetina z dvema puškomitraljezoma; komandir desetine // organizirana skupina desetih ljudi: bili so najboljša desetina v zadrugi; tekmovanje pionirskih gasilskih desetin; tekmovalna desetina; vodja desetine 3. v fevdalizmu podložniška dajatev desetega dela pridelka, dohodkov zemljiškemu gospodu ali cerkvi: dajati, pobirati desetino; hiša je bila oproščena tlake in desetine; cerkvena desetina; žitna desetina 4. ruska ploščinska mera, 1,092 ha: barin je imel sto desetin zemlje 5. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: desetine let so minile od takrat; prehodili so že desetine kilometrov; hiši sta nekaj desetin korakov narazen / zaradi izdaj je padlo na desetine naših borcev ● star. v desetino iti po ljudskem verovanju iti po svetu kot deseti brat ali sestra ♪
  13.      desetínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od desetiniti: desetinjenje vina ♪
  14.      desetínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na desetina 3: desetinski gospod / desetinska pravica / desetinsko vino, žito 2. mat. decimalen: desetinsko število ♪
  15.      desetlétje  -a s (ẹ̑) doba, ki traja deset let: pred dvema desetletjema; v zadnjem desetletju so se razmere spremenile / videlo se ji je, da je že dolgo v četrtem desetletju stara blizu štirideset let / ekspr.: dolga desetletja sta si bila smrtna sovražnika; desetletja in desetletja so bila potrebna za to znanstveno resnico; ta težnja narašča od desetletja do desetletja ♪
  16.      desetlétka  -e ž (ẹ̑) desetletna doba, namenjena za dovršitev kakih načrtov: v razvoju gospodarstva države je bila pomembna prva desetletka // v nekaterih deželah desetletna osnovna šola: dokončal je desetletko ♪
  17.      desétlétnik  -a m (ẹ̑-ẹ̑) deset let star deček: vzgoja desetletnikov ♪
  18.      deséttísoči  -ev m mn. (ẹ̑-ȋ) ekspr. nedoločena večja količina: za vsako malenkost si plačal desettisoče, tako malo je bil vreden denar; pri Termopilah se je tristo ljudi bojevalo proti desettisočem / na bojišču je šlo v smrt na desettisoče ljudi ∙ ekspr. zgornji desettisoči najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj ♪
  19.      deséttisočlétje  -a s (ẹ̑-ẹ̑) doba, ki traja deset tisoč let: starost lobanj so ocenili na več desettisočletij / ekspr.: ljudje prebivajo tod tisočletja in desettisočletja; te pogoje je ustvarila narava v desettisočletjih razvoja ♪
  20.      desiderátum  in deziderát -a [dez-] m, mn. desideráta s tudi dezideráti m (ȃ) knjiž. zaželena stvar, zlasti na kulturnem področju, želja: razstava umetnosti 17. stoletja je že dolgo naš veliki desideratum / seznam desiderat knjig, revij, ki si jih kdo želi izposoditi ali kupiti ♪
  21.      deskà  -è in dèska -e [dǝs] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ȁ ȅ; ǝ̄) 1. ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: pooblati, razžagati desko; pribiti desko čez luknjo; iz desk zbita koča; zabiti žebelj v desko; dolga, široka deska; hrastove, smrekove deske; suhe deske so škripale pod nogami; žagana deska; tla iz surovih desk / ekspr. spati na golih, trdih deskah 2. s prilastkom (lesena) plošča, prirejena za različne namene: rezati na kuhinjski deski; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; obvestilo je bilo pritrjeno na oglasni, razglasni deski; bleščeče osvetljena reklamna deska; risalna deska 3. šport. telovadna priprava, s katere se skače, preskakuje: pognal se je na desko in preskočil konja; z deske je skočil v vodo / odskočna, prožna deska // publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: odvetniški poklic mu je bil odskočna deska za politično delovanje; okupirano ozemlje jim je služilo kot odskočna deska za nadaljnjo ekspanzijo 4. šah. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na desko / demonstracijska deska; šahovska deska / igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu / žarg. dolgo je bil prva deska moštva najboljši igralec 5. mn., ekspr. gledališki oder, gledališče: z velikim uspehom je nastopil na opernih deskah; to delo želimo videti tudi na domačih deskah / gledališke, odrske deske / zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču ◊ agr. deska poševna železna plošča pri plugu, ki odrezano brazdo obrne in zdrobi; čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele; tisk. deska plošča, na katero se odlaga stavek; zgod. deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč ♪
  22.      dèskast  -a -o [dǝs] prid. (ǝ̄) podoben deski: deskast vrh gore; ekspr. bil je deskaste postave / deskasta ograja narejena iz desk ♪
  23.      dèskati  -am [dǝs] nedov. (ǝ̏) šport. gojiti šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in se vozi po vodi: že več let deska dèskati se stati na jadralni deski in se voziti po vodi: deskati se čez zaliv ♪
  24.      deskrípcija  -e ž (í) predstavitev, prikaz česa po zunanjih značilnostih, opis: podrobna deskripcija okolja; avtorjeva pripoved je zdrknila na raven filmske deskripcije; ekspr. omejil se je na golo deskripcijo ♪
  25.      deskriptíven  -vna -o prid. (ȋ) ki predstavlja, prikazuje kaj po zunanjih značilnostih, opisen: v delu prevladuje pozitivistična deskriptivna metoda / deskriptivni realizem ♦ lingv. deskriptivna gramatika slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja deskriptívno prisl.: govoriti o predmetu samo deskriptivno ♪

   4.617 4.642 4.667 4.692 4.717 4.742 4.767 4.792 4.817 4.842  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA