Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (4.326-4.350)



  1.      čmŕljček  -čka m (ŕ) nav. ekspr. manjšalnica od čmrlj: čmrljčki in čebelice / kot nagovor ti moj čmrljček
  2.      čóba  -e ž (ọ́) nav. mn., nar. vzhodno velika živalska ustnica; šoba: konj je grabil travo s slinastimi čobami // ustnice, usta: Taki imajo še materino mleko na čobah. Kaj ti vedo, kaj je zemlja (F. Godina)
  3.      čobódra  -e ž (ọ̑) slabš. 1. gosta, tekoča zmes: iz kotla je tekla črna, gnojnici podobna čobodra; mlečna čobodra; pren. jezikovna čobodra 2. slaba pijača: v tej gostilni točijo samo čobodro // slaba jed, navadno redka: glasno je srebal čobodro iz sklede; vse leto boš otepal neslano čobodro 3. vodén, shojen sneg; plundra: gaziti po čobodri 4. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: zaradi očeta bom pomagal fantu iz te čobodre; sebi je pomagal, nas je pa pustil v tej čobodri
  4.      čobodráti  -ám nedov.) ekspr., redko 1. čofotati: nekje za ovinkom čobodrajo race v vodi / otroci čobodrajo po mlaki 2. hitro in nerazločno govoriti; žlobudrati: čobodra po turško
  5.      čofánje  -a s () glagolnik od čofati: čofanje otrok po vodi / čofanje po blatu
  6.      čofodráti  -ám nedov.) ekspr. čofotati: gosi čofodrajo po vodi / po cele dneve so otroci čofodrali po ribniku
  7.      čofotánje  -a s () glagolnik od čofotati: zaslišali so čofotanje in vpitje kopalcev / čofotanje otrok po blatu
  8.      čòk  čôka m ( ó) 1. nerazsekan večji kos debla; panj: na ognjišču so noč in dan goreli smolnati čoki; tramovi za sode ležijo na čokih; zaspal je ko čok trdno / stal je za čokom in sekal meso; sekati drva na čoku na tnalu // nar. primorsko po podiranju drevja preostali del debla; štor: ruvati čoke 2. velik kos kakega materiala: odlomil je čok premoga; visoko štrleči granitni čoki / na pultu so bili razvrščeni čoki sladkorja 3. ekspr. čokat ali neroden človek: je še trden čok, čeprav je dosti pretrpel; slabš. ne zna postreči, je tak čok ◊ arhit. čok lesena kocka za tlakovanje; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; petr. čok manjša gmota globočnine; šport. čok orodje z ročajem in drsno ploskvijo za metanje pri kegljanju na ledu
  9.      čokáti  -ám nedov.) nar. skakljati in hkrati kljuvati: pač pa se dobro spominjam, da so po bukvah napravljali velik nemir sivkastomodri brglezi, ki so čokali po deblih gori in doli (I. Tavčar)
  10.      čokátost  -i ž (á) lastnost čokatega: čokatost njegove postave / čokatost stebra
  11.      čokéta  -e ž (ẹ̑) zool. močvirska ptica selivka, podobna kljunaču, Gallinago media
  12.      čolnárjenje  -a [n] s (á) glagolnik od čolnariti: športno čolnarjenje / ukvarjati se s čolnarjenjem; čolnarjenje za zaslužek
  13.      čolníček  -čka [n] m () 1. manjšalnica od čoln(ič): privezati čolniček; lahek čolniček 2. manjša priprava pri šivalnem stroju za vnašanje spodnje niti skozi zanko zgornje niti: stroj z okroglim čolničkom ♦ tekst. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti 3. čolničasta skodelica za omako: čolniček dišeče omake
  14.      čòp  medm. () posnema glas pri padcu: gosi se zapodijo, čop, v vodo
  15.      čôpkast  in čópkast -a -o prid. (ō; ọ̑) nanašajoč se na čopek: čopkast golob / čopkasti našitki
  16.      čopljánje  -a s () glagolnik od čopljati: čopljanje po vodi / čopljanje potoka
  17.      čopotánje  -a s () glagolnik od čopotati: čopotanje po vodi; čopotanje parnika
  18.      čŕčkanje  -a s () glagolnik od črčkati: nepotrebno črčkanje
  19.      črédenje  -a s (ẹ́) glagolnik od črediti: izboljšati organizacijo čredenja
  20.      čredínka  -e ž () agr. ograjen del na pašniku: predeliti pašnik na čredinke; možnosti pašnega gospodarjenja in oblikovanja čredink na kmečkih gospodarstvih
  21.      črédnik  -a m (ẹ̑) raba peša pastir, ki pase vaško govejo čredo: črednik že trobi; kmečki gospodarji so že pozimi izbrali črednika in ovčarja; bil je za črednika; vaški črednik; vpije kot črednik na ves glas, zelo
  22.      črédnost  -i ž (ẹ̑) knjiž., slabš. lastnost neosveščene človeške množice: ni mogel prenesti črednosti in brezpogojne poslušnosti
  23.      črémoš  in črémož -a m (ẹ̄) nar. gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž
  24.      črepínja  -e ž (í) 1. košček razbite lončene, steklene posode: urezati se s črepinjo; steklene črepinje; črepinje krožnika / ekspr. šipa se je razletela na tisoč črepinj veliko koscev / kozarci so bili takoj v črepinjah razbiti; denarja ima kot črepinj zelo veliko; pren. črepinje sreče // mn., pog., ekspr. kuhinjska posoda: danes boš ti pomila črepinje; pospravi že črepinje z mize 2. nizko glava: črepinjo ti bom razbil, razklal; česnil ga je po črepinji ◊ anat. zgornji, obokani del lobanje; lobanjski svod; zool. oklep želve
  25.      črepínjak  -a m () bot. hrast z dolgopecljatimi listi in sedečimi plodovi; graden

   4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA