Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (42-66)



  1.      godálo  -a s (á) nav. mn. glasbilo s strunami, na katero se igra z lokom: godala in tolkala; z godali spremljati pevce / koncert za fagot in godala // star. glasbilo: harmonika mu je bila najljubše godalo
  2.      dba  -e ž (ọ̑) 1. skupina ljudi, ki igra na glasbila: godba je zaigrala slavnostno koračnico; ciganska, vojaška godba / godba na pihala skupina ljudi, ki igra na pihalne instrumente 2. igranje na pihalne instrumente: godba je potihnila; slišati je bilo godbo; hrupna godba // star. izvajanje glasbenih del; glasba: poslušati godbo / godba za ples; pren., pesn. godba dežja ● slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem
  3.      dben  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na godbo: godbeni in pevski spored / star. gradnja godbenega doma glasbenega doma
  4.      dbenica  -e ž (ọ̑) star. glasbenica, instrumentalistka: na sliki so godbenice s svojim kapelnikom
  5.      dbenik  -a m (ọ̑) kdor igra na pihalni instrument: koncert godbenikov // star. glasbenik, instrumentalist: v orkestru je več mladih godbenikov
  6.      dbeniški  -a -o (ọ̑) pridevnik od godbenik: godbeniški prsti
  7.      dčev  -a -o (ọ́) pridevnik od godec: godčeva igra
  8.      dčevski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na godce: godčevske, vojaške pesmi / bil je godčevske narave
  9.      dčevstvo  -a s (ọ́) dejavnost godcev: po zaslugi godčevstva so prešli domači napevi tudi v plese
  10.      dec  -dca m (ọ́) kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju: godci godejo, svatje plešejo; potujoči godec; veseli godci; godci in drugi ljudski umetniki // star. glasbenik, instrumentalist: nastopili so mladi godci iz raznih glasbenih šol
  11.      den  tudi den -dna -o prid. (ọ́ ọ̄; ó ō) primeren, sposoben za kaj: goden ptič; mladiči so že godni; les, goden za sečnjo; otrok je že goden za šolo; godna je za možitev / razprava je godna za tisk ♦ agr. goden lan lan, ki se mu ličje rado loči od stebla; godna zemlja zemlja, ki je prhka, bogata bakterij in ima poseben vonj
  12.      denčič  tudi denčič -a [dǝn] m (ọ́; ó) lov. ptič, goden za letanje: godenčiči so že odleteli iz gnezda
  13.      denje  -a s (ọ́) glagolnik od gosti: godenje in piskanje / presedalo ji je že njegovo neprestano godenje
  14.      godênje  -a s (é) glagolnik od goditi: godenje sadja, sena, vina
  15.      dež  -a m (ọ̑) ekspr., redko godrnjavec, godrnjač: naveličal se je kar naprej poslušati tega starega godeža
  16.      godílnica  -e [ln in n] ž () agr. jama, v kateri se godi lan
  17.      godíšče  -a s (í) agr. prostor, kjer se godi lan: dati laneno slamo na godišče
  18.      godítev  -tve ž () godenje: goditev vina
  19.      diti  -im nedov. (ọ̄) nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, dobro deti: pijača, toplota mi godi; ta barva godi očem / laskanje ji je godilo; godi mu, da se ga ljudje bojijo / filmska zgodba nam je godila zaradi svoje dinamike bila všeč, ugajala
  20.      godíti  -ím nedov. ( í) povzročati, da postane kaj godno: zimske hruške so dali godit; gnoj se razkraja in godi ♦ agr. goditi lan obdelovati ga, da se mu ličje rado loči od stebla
  21.      godíti se  -ím se nedov. ( í) 1. nav. 3. os. večkrat se zgoditi; dogajati se: čudeži se ne godijo; take stvari se bodo vedno godile / po vojni so se tu in tam še godili majhni spopadi // izraža obstoj, potek v prostoru in času: kaj se tu godi? razločno sem vse videl, kar se je godilo na dvorišču / povest se godi v šestnajstem stoletju / ne vem, kaj se godi z njo 2. s smiselnim osebkom v dajalniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: dobro, slabo se mu godi; kako se vam godi; tako se ni godilo samo meni, ampak tudi mojemu prijatelju; godi se mu kot vrabcu v prosu, kot v nebesih / ekspr. tebi se pa godi nimaš ne gmotnih ne drugih težavgodi se mi krivica dela; star. po vrtovih se je godila škoda je nastajala
  22.      dlja  -e ž (ọ̑) 1. gosta juha, ki ostane po kuhanju krvavic, navadno zakuhana s kašo: godlja že vre; poslali so jim godljo in nekaj klobas; zabeljena godlja; pren., slabš. jezikovna godlja 2. ekspr. slaba pijača: te godlje pa že ne bom pil // slaba jed, navadno redka: menažko opoldanske godlje mu je dal za eno samo cigareto 3. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: pomagal mu je iz godlje; spet si v godlji ∙ ekspr. lepo godljo si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju
  23.      dljast  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. podoben godlji: godljasto vino / umazana godljasta voda
  24.      godljáti  -ám nedov.) ekspr. nerazločno, momljaje govoriti: nekaj je godljal sam s seboj; godlja kakor medved / začel je godljati svojo molitev / kar naprej se jezi in godlja godrnja
  25.      godnênje  -a s (é) glagolnik od godneti: hitro godnenje lanu

   1 17 42 67 92 117 142 167 192 217  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA