Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (401-425)


  1.      gorjúšica  -e ž (ú) bot. enoletna rastlina s celimi ali pernato razdeljenimi listi in rumenimi cveti; gorčica: seme bele gorjušice ♪
  2.      gorjúški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Gorjuše: gorjuška pipa / gorjuška čedra ♪
  3.      gorkomér  -a m (ẹ̑) zastar. toplomer, termometer: gorkomer je kazal trideset stopinj Celzija ♪
  4.      gorkóta  tudi gorkôta -e ž (ọ̑; ó) zmerno visoka temperatura; toplota: prijetna gorkota jih je uspavala; pomladanska gorkota; gorkota telesa / sončna gorkota / zrasel je brez gorkote družinskega okolja topline, domačnosti ♪
  5.      gorljív  -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) gori: gorljiv plin; gorljiva snov, spojina / lahko gorljive tekočine ♪
  6.      gorljívost  -i ž (í) lastnost gorljivega: vnetljivost in gorljivost nekaterih snovi ♪
  7.      górna  -e ž (ọ̑) zgod. gorščina: plačevanje gorne ♪
  8.      gorníca  -e ž (í) knjiž. planinka, alpinistka: bila je prava gornica v hlačah in okovanih kvedrovcih ♪
  9.      górnik 1 -a m (ọ̑) 1. zastar. lastnik vinograda, vinogradnik: lesene hiše gornikov 2. zgod., v fevdalizmu nadzornik nad zakupniki vinogradov, ki ga je postavil gorski gospod ♪
  10.      górnik 2 -a m (ọ̑) bot., navadno v zvezi zimzeleni gornik brusnici podobna gorska rastlina z usnjatimi, zdravilnimi listi in rdečimi jagodami, Arctostaphylos uva-ursi: čaj iz listov gornika ♪
  11.      górnik  in gorník -a m (ọ̑; í) veter, ki piha z gor, s hribov: zapihal je močen gornik ♪
  12.      gorník  -a m (í) knjiž. planinec, alpinist: bil je lovec in gornik; naš vodnik je izkušen gornik ♪
  13.      gornína  -e ž (ȋ) zgod. gorščina: plačevati, pobirati gornino; dal je deset veder gornine ♪
  14.      gorníški  -a -o prid. (ȋ) knjiž. planinski, alpinističen: gorniška odprava na Himalajo; za seboj ima trdo gorniško šolo v domačih in tujih gorah ♪
  15.      gorníštvo  -a s (ȋ) knjiž. planinstvo, alpinistika: ukvarjati se z gorništvom; zgodovina slovenskega gorništva ♪
  16.      gornják  in górnjak -a m (á; ọ̑) star. veter, ki piha z gor, s hribov; gornik: pihal je močen gornjak ♪
  17.      górnje...  prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na gornji: gornjeavstrijski ♪
  18.      górnještájerski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na severni del avstrijske Štajerske: zaigrali so gornještajersko polko / gornještajerska noša ♪
  19.      górnji  -a -e prid. (ọ̑) 1. ki leži, je višje; zgornji: potok je gnal gornji in dolnji mlin; gornji prostori; gornja čeljust / stanoval je na gornjem koncu vasi / Gornji Grad / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše / gornje jasli lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje ∙ ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj ♦ geogr. gornji tok reke začetni del reke blizu izvira // redko povrhnji, vrhnji: gornje pleteno oblačilo / gornje usnje usnje za vrhnje dele obutve 2. ki je v dotakratnem besedilu že napisan; prej naveden, omenjen: iz gornjega pregleda je razvidno dosedanje stanje; to potrjujejo gornje ugotovitve; pisar. prosimo, da gornje obvestilo sprejmete z razumevanjem ♪
  20.      górnjica  -e ž (ọ̑) star. gornja hiša: v gornjico so vodile lesene stopnice; spal je v gornjici; gornjica z enim oknom ♪
  21.      gorohódec  -dca m (ọ̑) star. planinec, alpinist: izurjen gorohodec ♪
  22.      goropís  -a m (ȋ) geogr. opis navpične izoblikovanosti zemeljskega površja; orografija ♪
  23.      goropísen  -sna -o prid. (ȋ) geogr. orografski: goropisni prikaz ♪
  24.      gorostás  -a m (ȃ) star. velikan, orjak: zrasel je v pravega gorostasa ♪
  25.      gorostásen  -sna -o prid. (ā) star. velikanski, orjaški: bil je resnično gorostasen človek / gorostasna prirodna katastrofa // ekspr. nemogoč, neverjeten: o njej je govoril najbolj gorostasne stvari; gorostasna trditev / gorostasna laž / gorostasen prizor strahoten, grozoten ♪

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA