Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (3.876-3.900)


  1.      céljenje  -a s (ẹ́) glagolnik od celiti: počasno celjenje ran ♪
  2.      celó  prisl. (ọ̑) 1. stopnjuje povedano z dodatno močnejšo ali nepričakovano trditvijo: prepirali so se in celo stepli; izvoz je celo večji od lanskega; morda bi bilo celo dobro, da ga obiščeš; to je huda pijača, celo za krepkega moža; celo po smrti mu ne more odpustiti / dvomim celo, če je pošten; zdi se mi celo, da ga poznam / ne upa se ji približati, da, celo ogiba se je; še celo s starši se prepira; tvoja pomoč mu je nepotrebna, če ne celo nadležna 2. ekspr., kadar ima stavčni poudarek sploh, nikakor: dolgočasiti pa se še celo ne smete; ne hodi mi tja, ponoči pa še celo ne / redko svojega daru ni celo nič izrabil; pomagaj mu, če je v stiski, pa še celo ♪
  3.      celokúpnost  -i ž (ū) publ. celota, celotnost, skupnost: širiti zavest narodne celokupnosti; odgovornost pred celokupnostjo; celokupnost odnosov; prikazati celokupnost problematike ♪
  4.      celóm  -a m (ọ̑) zool. votlina med črevesom in telesno steno mnogoceličarjev, obdana z nežno kožico ♪
  5.      celonôčen  -čna -o prid. (ó) ki traja celo noč: po celonočni hoji je prispel na dogovorjeno mesto; celonočno bedenje, rajanje ♪
  6.      célosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na celost: ustvarjanje je celostna dejavnost / uresničiti ideal celostne umetnine; človek kot celostna osebnost celovita ♦ šol. celostni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov célostno prisl.: celostno osvetliti pojav ♪
  7.      celôta  -e ž (ó) 1. kar je zaključeno in sestavljeno iz dopolnjujočih se elementov: omenjene zgradbe tvorijo celoto; gradivo je avtor povezal v harmonično celoto; njegovo delo je zaokrožena celota / podrediti novo že obstoječim urbanističnim celotam; to je v interesu naroda kot celote / ljudstvo tvori enakopravno celoto skupnost // neokrnjen, poln obseg česa: deliti celoto na dele // z rodilnikom vsi posamezni deli, elementi skupaj: celota likovnih elementov; celota vseh problemov / posameznosti razume, celota pa mu je ostala nejasna 2. v prislovni rabi, v zvezi v celoti izraža polnost, ne samo delnost česa: program je v celoti izpolnjen; razprave ni bilo mogoče v celoti ponatisniti / v celoti ga je polomil // izraža omejevanje na glavno, ne glede na posameznosti, podrobnosti: knjiga je v celoti sprejemljiva, le nekatere stvari so sporne; stanje se je, vzeto v celoti, nekoliko popravilo // izraža izčrpnost navedene količine: knjižnica ima v celoti milijon knjig ♪
  8.      celôten  -tna -o prid., celôtnejši (ó) 1. ki obsega vse med seboj povezane sestavne dele: celotna izdaja pisateljevega dela; naročiti se na celotno zbirko // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: napisati celoten naslov; angažirali so celotno zdravstveno službo / publ. prijaviti celotne dohodke vse dohodke 2. redko enoten, skladen: šolska vzgoja naj bo čimbolj celotna ♪
  9.      celôtnost  -i ž (ó) lastnost celotnega: iz posameznih pojavov sklepati na celotnost / doživljati življenje v vsej njegovi celotnosti ♪
  10.      celovít  -a -o prid., celovítejši (ȋ) knjiž. ki obsega vse sestavne dele, združene v skladno celoto: humanistični ideal celovitega človeka; njegov nazor je oprt na celovit filozofski sistem; celovita osebnost celovíto prisl.: problematiko je treba obravnavati celovito ♪
  11.      celovítost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost celovitega: cilj vzgoje je celovitost človeka; celovitost odrske kreacije / občutek za celovitost problematike / spoštovati ozemeljsko celovitost držav ♪
  12.      celulóid  -a [-ojd] m (ọ̑) lahko gorljiva umetna snov iz nitrata celuloze in kafre: celuloid za filme; ročaji, igrače iz celuloida // pog. prozoren, prožen trak, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; film: na celuloidu je imel že veliko posnetkov ♪
  13.      cementár  in cemêntar -ja m (á; ȇ) delavec v proizvodnji cementa: silikoza je pogostna pri cementarjih // delavec, ki cementira ♪
  14.      cementíranje  -a s (ȋ) glagolnik od cementirati: cementiranje temeljev / peč za cementiranje jekla ♪
  15.      cemprín  -a m (ȋ) bot. visokogorski bor, pogosten tudi v parkih, Pinus cembra: zasaditi cemprine ♪
  16.      cén  -a -o prid. (ẹ̑) zastar. ki je po nizki ceni, poceni: ceno blago; prim. ceno, cenejši ♪
  17.      céna  -e ž (ẹ́) 1. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju: cene se dvigajo, padajo, rastejo; pog. cena se suče, vrti okrog pet tisoč dinarjev; znižati, zvišati ceno; ekspr. navijati cene; pog. na trgu držijo cene; pogoditi se, vprašati, zmeniti se za ceno; prodajati po znižanih cenah; popustiti pri ceni; nizka, pretirana, visoka cena; izvozna, nabavna, konkurenčna, odkupna, reklamna cena; ekspr. bratovska, krščanska cena; ekspr. kupiti za slepo, smešno ceno; cena blaga; indeks, katalog cen; oblikovanje, sprostitev cen / dnevne cene ki trenutno veljajo na tržišču; enotna, fiksna cena; izklicna cena začetna cena na dražbi; proizvodna ali produkcijska cena ki obsega proizvodne stroške; sezonske cene veljavne v turistični sezoni; tovarniška cena po kateri tovarna prodaja blago kupcu; vezane cene; cena na debelo po kateri trgovec na debelo prodaja blago trgovcu na drobno; cena na drobno po kateri se blago prodaja potrošniku; pren. za svoj uspeh je plačal visoko ceno ♦ ekon. dejanska cena po kateri se blago prodaja; ekonomska cena ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; fakturna cena navedena v računu; maksimirana cena najvišja uradno dovoljena cena; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; zamrznjenje cen uradno odrejena ustalitev cen na določeni višini; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka; tržna cena ki trenutno velja na tržišču; zal. subskripcijska cena za prednaročnike 2. kar je vredno priznanja, hvale; vrednost, pomembnost: njegove besede so brez cene; te pesmi nimajo posebne cene; njegov trud uživa le majhno ceno; prava človekova cena se pokaže v preizkušnjah; Prešernova pesniška cena ● živina letos nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; prodati pod ceno, zastar. v ceno za manj, kakor je vredno; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno, zastar. po nobeni ceni pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi če bi izgubil življenje; lastna hvala — cena mala ♪
  18.      cencljáti  -ám [cen in cǝn] nedov. (á ȃ) redko omahovati, pomišljati se: dolgo so cencljali, preden so se odločili ♪
  19.      cendràv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. jokav, cmerav: govoriti s cendravim glasom; cendrav otrok / cendrav piščanec ♪
  20.      cenéjši  -a -e prid. (ẹ̑) primernik od poceni, cenen, cen: odločil se je za cenejši načrt; moka je cenejša; najcenejše blago cenéje in cenéjše prisl.: dela ceneje kakor drugi; sosed daje drva veliko ceneje; najceneje prodajajo na trgu ♪
  21.      cenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od céniti: po predhodnih cenitvah je škoda velika; sodna cenitev; cenitev na oko / cenitev literarnega dela ♪
  22.      céniti  -im, in ceníti in céniti -im nedov. (ẹ́; ȋ ẹ́) 1. dov. in nedov. določiti denarno vrednost: koliko boš cenil kravo? // približno določati količino: število prebivalstva cenijo že na sto tisoč 2. ugotavljati veljavo ali vrednost: ceniti človeka po dejanjih 3. prisojati komu vrednote: cenijo ga zaradi vestnega dela; že od nekdaj sem vas cenil / cenil je svobodo in neodvisnost; znal je ceniti njihove zasluge; visoko cenim Tolstoja cénjen -a -o: goriške češnje so zelo cenjene; hiša je bila cenjena na dva milijona; njegovo delo ni dovolj cenjeno / v vljudnostnem nagovoru: knjiž. cenjeni bralec; publ. cenjeni gostje, vabimo vas na pokušnjo vina / šalj. pa vaše cenjeno zdravje? sam.: vljudnostni nagovor kako ste potovali, cenjeni? ♪
  23.      cénter  in cênter -tra m (ẹ̄; ē) 1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; kulturni, športni center / družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost // ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva 3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra 4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša ◊ anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte ♪
  24.      cénterfór  in cênterfór -a [tǝr] m (ẹ̄-ọ̑; ē-ọ̑) žarg., šport. igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo; srednji napadalec ♪
  25.      centrálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je v središču; sredinski, središčen: centralni del mesta; centralna Afrika; centralna lega predmeta 2. ki deluje, vodi iz središča, osrednji: centralni državni organ; centralna vlada; centralno upravljanje gospodarstva / centralna kurjava; centralno ogrevanje / centralni komite [CK] osrednje vodstvo stranke, zlasti komunističnih partij 3. bistven, pomemben, poglaviten: centralni problemi socialistične graditve; centralna figura romana ◊ anat. centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; biblio. centralni katalog Narodne in univerzitetne knjižnice kartoteka knjig in periodik znanstvenih in strokovnih knjižnic v Sloveniji; fiz. centralno gibanje gibanje, pri katerem je delujoča sila trajno usmerjena proti isti točki centrálno prisl.: stanovanje je ogrevano centralno; centralno upravljati podjetje; sam.: pog. v hiši imajo centralno centralno kurjavo ♪

   3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA